When Bernanke Says All Is Well, It’s Time to Duck and Cover

In the post bag this morning there is this article sent to us by Casey Research, which we hope that you find both interesting and informative.

“We’ve averted” the risk of a depression, Federal Reserve Chairman Ben Bernanke said this week. “Now the problem is to get the thing working properly again.”

Appearing on CBS network’s 60 Minutes, Bernanke told correspondent Scott Pelley that concerted efforts by the government likely averted a depression similar to the 1930s. He also stated the nation’s largest banks are solvent and that he doesn’t expect any of them to fail; and that the U.S. recession will come to an end “probably this year.”

Is this finally the light at the end of the tunnel for the U.S. economy?

We don’t want to appear as perpetual gloom-and-doomers, but fact is, when Bernanke tries to predict the future, he’s usually wrong.

Prediction: The subprime mess is grave but largely contained, Bernanke reassured the Federal Reserve Bank of Chicago in a speech on March 15, 2007.

While rising delinquencies and foreclosures will continue to weigh heavily on the housing market, it will not cripple the U.S. economy, he said. “Given the fundamental factors in place that should support the demand for housing, we believe the effect of the troubles in the subprime sector on the broader housing market will likely be limited.”

Reality: The median price of a home sold in the U.S. fell to $170,300 in January 2009, down 26% from a year and a half earlier, according to the National Association of Realtors. This housing crash has spread pain more widely than any before it. Home prices fell about 30% during the Great Depression, according to calculations by Yale University economist Robert Shiller. But back then, the nation was less concentrated in urban centers, and much fewer Americans owned homes.

Other housing downturns in recent decades have been regional; this one is national. Prices in the fourth quarter of 2008 fell in nearly 90% of the top 150 metro areas, according to the Realtors group. And 5.4 million homeowners, about 12%, were in foreclosure or behind on mortgage payments at the end of last year. The Federal Reserve now estimates home prices could fall 18%-29% more by the end of 2010.

Prediction: “I expect there will be some failures” of smaller banks, said Bernanke in February 2008. “Among the largest banks, the capital ratios remain good and I don’t anticipate any serious problems of that sort among the large, internationally active banks that make up a very substantial part of our banking system

Reality: IndyMac Bank failed in July 2008, with $32 billion in assets. Washington Mutual failed in September 2008, the largest bank failure in history with $307 billion in assets. Wachovia was sold to Wells Fargo in October 2008, amid concerns about its financial health, and Citigroup still scrambles to raise cash from both the government and private sources.

Fortunately for Bernanke, and unlike us at Casey Research, he doesn’t make a living by being right about the future. If he did, we strongly suspect that by this time, he would find himself without subscribers.

Thus, it is a mystery to us why the mainstream media still seem to eagerly soak up his every word, much like a devout Catholic would absorb a papal ex cathedra proclamation. But until the last American has woken up to Bernanke’s fallibility, that likely won’t change.

In the meantime, we recommend using the Fed chair’s economic outlooks as a contrarian indicator – if he says the market looks good, run for cover as fast as you can.
***
Bernanke may be wrong more often than not and still keep his job – we at Casey Research cannot afford that luxury. Our subscribers depend on us researching, correctly analyzing, and predicting market currents and emerging trends… which also includes the movements and changing policy decisions of Big Politics. 

Comparing Today’s Bear Market to the 1929 Crash

Back in November 2008 I wrote a post titled Understanding Bear Market Price Swings Through History which compared the current bear market to the great depression (1929 crash) by using the Dow Jones Industrials. I asked myself, what has changed since then?

Alot. Now that the current bear market has worsened and taken the title as the worst bear market since the Great Depression I wanted to update my chart of the Dow Jones for the latest data. What new comparisons can now be made between the two?

Citing the original article to explain the phenomenon known as bear market rallies, “Bearish sentiment causes violent sell offs that eventually turn into rallies. These rallies always seem to be just large enough to trick some investors into believing the bull is back. And like a roller coaster before its next drop they are surprised to see the drama start all over again.”

With yesterday’s sharp rally of 6% it seems a bottom, while most likely temporary, has been put into place. Thus we can update our charts and compare today to the crash of 1929 - 1932. First we have the Dow as of today’s market close.

And for comparison we have the Dow Jones Industrials stock chart of the 1929 - 1932 bear market provided by Tom Denham from Elliotwave.com.

Several points stick out when comparing these two charts thus far:

1. The 1929 - 1932 bear market was three years in duration, we are currently at about half that or 1.5 years. Whether or not the current bear market lasts three year is irrelevant. The point is we still can use much more data to make a direct comparison.
2. In the first 1.5 years the 1929 crash had about four major downswings (7 total by the end), today we’ve had five. Note the August peak to November lows could be classified as only one downswing versus two thus the total would also be four.
3. The last sell off in 1932 was the most severe of the whole bear market (-55%) but our last sell off was only -29% (yes only) so for investors that believe bearish sentiment is the worst just before the bottom then the argument can be made that we are not yet at the final bottom for the current bear market.

Ameriški finančni minister Geithner objavil načrt pomoči

V ZDA bodo ustanovili javno-zasebno slabo banko, trg posojil skušali spodbuditi s tisoč milijardami dolarjev prek posebnega programa Fed, pomagali pa bodo tudi lastnikom nepremičnin, ki jim grozi rubež

Ameriški finančni minister Timothy Geithner je predstavil, kam in kako namerava administracija novega ameriškega predsednika Baracka Obame usmeriti sredstva iz drugega dela 700 milijard dolarjev vrednega svežnja pomoči za finančni trg.

Javno-zasebno partnerstvo v slabi banki

Tudi z novim načrtom bo ameriška administracija nadaljevala odkup delnic v bankah, da bi jih pomagala izboljšati kakovost bilančnega premoženja. Bistvena novost je, da naj bi pri čiščenju bilanc ne sodelovala več le država, temveč naj bi v tako imenovani slabi banki (nanjo bi izločili od bank odkupljeno zastrupljeno premoženje) sodelovali tudi zasebni vlagatelji. Ni še dorečeno, s čim bodo pritegnili zasebne vlagatelje, vendar se razmišlja v smeri, da bi jih ponudili določeno vrsto poroštev oziroma jim omogočili dostop do cenejšega zadolževanja.

Predvidoma naj bi država za projekt namenila od 250 do 500 milijard dolarjev (pri čemer vsa sredstva ne bi izhajala zgolj iz svežnja pomoči za finančni trg, temveč naj bi pritegnili tudi druga sredstva, na primer iz centralne banke Fed ).

Geithner obljublja, da bodo pod Obamovo administracijo sredstva dodeljevanja z večjo mero nadzora nad tem, kako do pomoči upravičene banke dodeljena sredstva porabljajo. Prav tako bodo morale banke pred dodelitvijo pomoči prestati presojo, ali so dovolj zdrave, da bodo pomoč zmožne odplačevati. Nove zahteve oziroma pravila za pomoč pa ne bodo delovala retroaktivno.

Oživljanje kreditnih trgov

Geithner načrtuje tudi nadaljnja prizadevanja za oživitev kreditnih trgov v ZDA, šlo pa naj bi posojila tako za potrošnike kot podjetja. Pri tem naj bi zdajšnji znesek sredstev v ta namen z 20 milijard dolarjev povišali na sto milijard dolarjev. Po načrtu bo teh sto milijard tudi vzvod za aktiviranje posojilnega programa v okviru ameriških zveznih rezerv v višini tisoč milijard dolarjev, ki so ga potrdili novembra lani, a še ni operativen.

Za pomoč zadolženim imetnikom nepremičnin

Najmanj 50 milijard dolarjev iz druge polovice svežnja pomoči za finančni trg naj bi namenili za pomoč lastnikom nepremičnin, ki jim grozi rubež nepremičnine zaradi zloma hipotekarnega trga, zaradi česar so njihove hipoteke postale ničvredne. Podrobnosti v tem delu bo minister Geithner predvidoma objavil v prihodnjih dveh tednih. 

George Soros: Kaj pričakujem letos

Ko počijo mehurčki, to pripelje do posojilnega krča, prisilne likvidacije sredstev, deflacije in uničenja premoženja, ki lahko doseže katastrofalne razsežnosti. V deflacijskem okolju lahko nakopičeni dolgovi potopijo bančni sistem in gospodarstvo pahnejo v depresijo. To je treba preprečiti za vsako ceno.

To je mogoče doseči tako, da se ustvari denar, ki deluje kot protiutež skrčenju ponudbe posojil, da se rekapitalizira bančni sistem in da se nadzorovano odpišejo dolgovi ali da se ti knjižijo na nižjo vrednost. Največji učinek je pri tem dosežen, če se ti trije postopki združijo. Za to pa je treba ubrati politiko korenitih in nekonvencionalnih ukrepov.

Če so ti ukrepi uspešni in se ponudba posojil začne povečevati, bo deflacijske pritiske zamenjal fantom inflacije in oblasti bodo morale presežek denarja v obtoku izčrpati iz gospodarstva skoraj tako hitro, kot so ga vanj načrpale. Od teh operacij bo še bolj kot prva težka druga, in sicer v tehničnem in političnem smislu, toda druga možnost - svetovna depresija in svetovni nered - ni dopustna. Razmeram, ki so daleč od ravnotežja - svetovni deflaciji in depresiji - se ni mogoče izogniti - razen če najprej ne izzovemo njihovega nasprotja in ga za tem zmanjšamo.

Trdnost dolarja in vzrok zanjo; evru je sapa hitro pošla

Prizadevanja, da bi ameriško gospodarstvo do vrha napolnili z denarjem, bodo na težave trčila na dveh frontah: pri valutnih tečajih in obrestnih merah. Dolar se je znašel pod pritiskom že zgodaj v zdajšnji finančni krizi, a se je medtem, ko se je kriza zaostrila, izdatno okrepil.

Dolarjeva trdnost ob koncu leta 2008 ni bila posledica povečane želje po posedovanju dolarjev, temveč njegove težje izposoje. Evropske in druge mednarodne banke so si nakupile veliko v dolarjih denominiranega premoženja, ki so ga financirale na medbančnem trgu; in ko je trg presahnil, so bile prisiljene kupovati dolarje. Hkrati so obrobne države imele v svojih rokah veliko v dolarjih denominiranih obveznosti, ki so jih morale odplačati, kadar jih niso zmogle revolvirati.

Zaradi delovanja vseh teh nasprotujočih si silnic lahko pričakujemo nastanek divjih valutnih nihanj.

Trend se je začasno obrnil ob koncu leta 2008, ko so zvezne rezerve znižale obrestne mere na tako rekoč ničelno stopnjo in se odločile za politiko kvantitativnega sproščanja. Evro je doživel eksplozivno rast, vendar mu je sapa hitro pošla, ker je evrsko območje pridelalo lastne notranje težave. Vsesplošni izgredi v Grčiji so opozorili na mučno razmere v južnoevropskih državah - Španiji, Italiji in Grčiji - ter na Irskem.

Duh weimarske republike

Obrestne mere za blagajniške zapise so se za te države zvišale, ocene njihove posojilne sposobnosti znižale in razlike med donosi njihovih državnih obveznic in donosi nemških obveznic so se povečale do skrb zbujajočih razsežnosti. Evro se je gibal navzdol vse od začetka leta 2009 in mu je šlo celo slabše kot britanskemu funtu.

Nemčija in Evropska centralna banka gledata na težave, s katerimi se srečuje svetovno gospodarstvo, drugače od preostalega sveta. ECB deluje po asimetričnih načelih: po statutu se mora ukvarjati z ohranjanjem cenovne trdnosti, ne polne zaposlenosti; v Nemčiji je še vedno živ spomin na podivjano inflacijo v weimarski republiki, ki je pomenila uvod v nacistični režim. Oboje deluje kot varovalka proti fiskalni neodgovornosti in neomejenemu ustvarjanju denarja.

Težko si je, čeprav je mogoče, predstavljati, da bi ameriško gospodarstvo v prihodnjih desetih letih doživljalo tri- ali večodstotno stopnjo rasti.

To bi moralo biti v oporo evru kot ohranjevalcu vrednosti, toda notranje napetosti v Evropi delujejo v nasprotni smeri.

Razmajani temelji maastrichtskega sporazuma

Bančnega sistema v Evropi ne ščiti nikakršen vseevropski mehanizem in vsaka država mora ukrepati sama zase, kar pa poraja dvome o tem, ali so to sploh sposobne. Je dobro ime Irske dovolj dobro? Ali ECB lahko sprejme državni dolg Grčije kot poroštvo in gre pri tem prek določenih meja?

Temelji maastrichtskega sporazuma se majejo - če težav, s katerimi se soočata Velika Britanija pri zaščiti svojih prevelikih bank, niti ne omenjamo. Medtem ko se državni regulatorji trudijo zaščititi svoje lastne banke, utegnejo škodovati bančnemu sistemu v drugih državah. Sčasoma bodo morale različne nacionalne vlade varovati druga drugo, vendar jih bo v to uspela prisiliti le skupna nevarnost.

Imetniki premoženja se utegnejo po varnost čedalje bolj zatekati k jenu in zlatu, vendar utegnejo trčiti ob odpor oblasti - v primeru jena prej kot zlata. In potem bomo priča natezanju moči med iskalci varnosti in tistimi, ki morajo uporabljati svoje rezerve, da bi sploh lahko ohranili svoje poslovne dejavnosti. Zaradi delovanja vseh teh nasprotujočih si silnic pa lahko pričakujemo, da bodo nastala divja valutna nihanja.

Nekaj stvari bo tudi dobrih

Takoj, ko bo gospodarska dejavnost v ZDA oživela, bodo obrestne mere državnih obveznic verjetno strmo zrasle; zares, krivulja donosnosti bo zaradi pričakovanj verjetno začela naraščati. Kakorkoli že, dvig dolgoročnih obrestnih mer bo verjetno zadušil okrevanje. Možnost, da bi občutno povečanje denarja v obtoku utegnilo povzročiti inflacijo, bo verjetno pripeljala do obdobja stagflacije. Toda to bi bil odličen, zaželen izid, saj bi to preprečilo obstoj podaljšane depresije.

Težko si je, čeprav je mogoče, predstavljati, da bi ameriško gospodarstvo v prihodnjih desetih letih doživljalo tri- ali večodstotno stopnjo rasti. ZDA imajo na svojem tekočem računu kroničen primanjkljaj, ki je na svojem vrhuncu presegel šest odstotkov BDP. Tega ne bo več, a bo to za sabo pustilo breme zunanjega dolga, ki ga bodo še bolj povečali proračunski primanjkljaji v prihodnjih nekaj letih. Poraba se mora kot delež BDP zmanjšati.

Sektor finančnih storitev, ki je bil najhitreje rastoč segment gospodarstva, se bo skrčil. Zaradi čedalje večjega upokojevanja tako imenovane baby boom generacije, so demografska gibanja ubrala neugodno smer. Vse to so negativni vplivi.

In kaj lahko pričakujemo dobrega? Bolj pravično porazdelitev prihodka, tako v notranjem kot mednarodnem merilu. Boljše socialne storitve, vključno z izobraževanjem. Tvorno energetsko politiko, ki bo spodbudila naložbe velikega obsega v nadomestno energijo in varčevanje z energijo. Znižano vojaško porabo. Hitrejšo rast razvijajočega se sveta in s tem boljše izvozne trge ter naložbene priložnosti. A naj bodo ukrepi še tako dobri, bo notranja ameriška rast verjetno zaostajala za svetovnim gospodarstvom.

George Soros je predsednik Soros Fund Managementa . Njegova najnovejša knjiga, ki je izšla v letu 2008, ima naslov Reflections on the Crash (Pogledi na zlom).

Ljubezen do solarne energije je tesno povezana z ljubeznijo do čiste energije, a se je s padcem cen fosilnih goriv zelo hitro ohladila

Tako je naložba v sončne celice zdaj manj privlačna, saj določen del morebitnih uporabnikov svoje odločitve sprejema na podlagi trenutnih cen energetskih virov, kar je v osnovi napačen korak. Na drugi strani pa je dostop do financiranja težji, pa tudi dražje je, kar daje prednost ogrevanju na fosilna goriva ali biomaso, ker je cenejše od solarnih sistemov in tudi investicijske potrebe proizvajalcev solarnih celic so zelo velike.

Nemško podjetje Q-Cells je največji proizvajalec solarnih celic z desetodstotnim svetovnim tržnim deležem.

Bikovska rast z zadržkom

Nemško podjetje Q-Cells je največji proizvajalec solarnih celic z desetodstotnim svetovnim tržnim deležem. Na evropskem trgu znaša njegov tržni delež 45 odstotkov. Podjetje samo skrbi za vse od surovin (silicijevega ingota) naprej, da bi doseglo višje marže tudi v tem segmentu, medtem ko direktnega dostopa do prodajnih kanalov nima oziroma je na tem področju v fazi razvoja. Kreditni trgi so tudi močno ustavili razvoj proizvodnih zmogljivosti, saj naj bi za letos načrtovani Capex znašal 800 milijonov evrov oziroma polovico letne prodaje. Prav ta je zdaj vprašljiva, saj bi letos morali obnoviti za 730 milijonov evrov novih posojil, alternativna oblika zbiranja teh sredstev pa bi bil IPO odvisnega podjetja EverQ , kar pa je v danih okoliščinah še manj verjetno.

Kljub vsemu so v zadnjem sporočilu za javnost (8. decembra 2008) napovedali, da naj bi letos izdelovali solarne panele z močjo med 800 in tisoč megavati, medtem ko so še lani zmogli le 570 megavatov. Vlagatelji prav tako niso nagradili novice o napovedani prodaji, saj naj bi se ta v povprečju povečala za 40 odstotkov in znašala med 1,75 in 2,25 milijarde evrov (v prvem polletju naj bi glede na napovedano nižjo raven prodaja zrasla za 10, v drugem pa kar za 70 odstotkov).

Novice o nadaljnji pocenitvi nafte in o odpovedi naročil so po objavi tudi močno zmanjšale pričakovanja trga. Tako naj bi manj optimistični scenarij predvideval le še 15-odstotno rast prihodkov, dobiček iz poslovanja pa naj bi za podoben odstotek upadel. Že v zadnjem četrtletju so iz podjetja opozorili na izjemno hitro kopičenje zalog, ki jih spremljajo cenovni pritiski tekmecev.

Umirjena pričakovanja

Pričakovani 12-mesečni kazalec P/E za Q-Cells znaša 11, EV/EBITDA 9,1, kar zgovorno kaže na nizka pričakovanja v sektorju, ki so delno povezana s kratkoročnimi pričakovanji o izrazitem ohlajanju svetovnega gospodarstva. Trg tudi trenutno ocenjuje določene panoge izrazito kratkoročno oziroma predvideva izrazitejši padec poslovne aktivnosti v prihodnjih dveh letih.

Nezmožnost izplačevanja dividend je prav tako dejavnik, ki ga vlagatelji v teh časih ne cenijo, saj solarna podjetja zaradi izjemne rasti poslovanja tega elementa donosa ne omogočajo. Eden izmed pozitivnih dejavnikov so prav gotovo državni programi, namenjeni spodbujanju obnovljivih virov energije. Tako je nemška država (podjetje še vedno dosega polovico prodaje na domačih tleh) pred kratkim sprejela zakon o subvencioniranju postavitve solarnih panelov na javnih poslopjih, kar bo prav gotovo omejilo močan upad prodaje.

Posebni dejavniki tveganja

Razlogi, da je delnica Q-Cellsa glede na indeks Europe Alternative Energy izgubila več (74-odstotni padec v primerjavi z 58,5-odstotnim padcem indeksa), so odvisni tudi od specifičnih dejavnikov v podjetju. Prvi je seveda tveganje, povezano z refinanciranjem dolga v marcu (730 milijonov evrov), drugi pa z novimi dobavitelji, ki še nimajo povsem preizkušene ravni kakovosti (letos naj bi od teh dobaviteljev odkupili 30 odstotkov celotnih silicijevih vlaken, leta 2010 pa že 50 odstotkov).

Veliko je torej razlogov, da lahko delnico Q-Cellsa ocenimo kot delnico z visokim sistematičnim tveganjem, ki po drugi strani pušča odprta vrata za nadpovprečno nihajnost. Tudi ugledne analitske hiše so do delnice nezaupljive, kar dodatno omogoča, da so negativne informacije že vključene v ceno delnice. 

STOCK 2009

Stock 2009, the zečelo very positive, but this does not mean that this will remain. Given the changes in the global economy, the Government of recession, the government also on the stock exchange or recession. the tenure of a delay rates. What will happen to težaji nobody knows forecasts from +50 all the way to -50%, which claims to prevldovala will be seen in early 2010. Huge companies are facing serious difficulties in the business, since excessive borrowing during the recessional showing his teeth. Of course, now everyone wondering what to invest oz. spoh to trust the stock exchange. Personally, I view that it is necessary to take advantage of the crisis, everyone who will dare to invest in this time, after the end of the crisis, which will be reflected back and will bloom again napihovati balončki came as the winner. 
Of course, this path to victory is razburkana, full of falls and vzponov, of course, with the right investment strategy.

kar nekaj

išči