George Soros: Kaj pričakujem letos

Ko počijo mehurčki, to pripelje do posojilnega krča, prisilne likvidacije sredstev, deflacije in uničenja premoženja, ki lahko doseže katastrofalne razsežnosti. V deflacijskem okolju lahko nakopičeni dolgovi potopijo bančni sistem in gospodarstvo pahnejo v depresijo. To je treba preprečiti za vsako ceno.

To je mogoče doseči tako, da se ustvari denar, ki deluje kot protiutež skrčenju ponudbe posojil, da se rekapitalizira bančni sistem in da se nadzorovano odpišejo dolgovi ali da se ti knjižijo na nižjo vrednost. Največji učinek je pri tem dosežen, če se ti trije postopki združijo. Za to pa je treba ubrati politiko korenitih in nekonvencionalnih ukrepov.

Če so ti ukrepi uspešni in se ponudba posojil začne povečevati, bo deflacijske pritiske zamenjal fantom inflacije in oblasti bodo morale presežek denarja v obtoku izčrpati iz gospodarstva skoraj tako hitro, kot so ga vanj načrpale. Od teh operacij bo še bolj kot prva težka druga, in sicer v tehničnem in političnem smislu, toda druga možnost - svetovna depresija in svetovni nered - ni dopustna. Razmeram, ki so daleč od ravnotežja - svetovni deflaciji in depresiji - se ni mogoče izogniti - razen če najprej ne izzovemo njihovega nasprotja in ga za tem zmanjšamo.

Trdnost dolarja in vzrok zanjo; evru je sapa hitro pošla

Prizadevanja, da bi ameriško gospodarstvo do vrha napolnili z denarjem, bodo na težave trčila na dveh frontah: pri valutnih tečajih in obrestnih merah. Dolar se je znašel pod pritiskom že zgodaj v zdajšnji finančni krizi, a se je medtem, ko se je kriza zaostrila, izdatno okrepil.

Dolarjeva trdnost ob koncu leta 2008 ni bila posledica povečane želje po posedovanju dolarjev, temveč njegove težje izposoje. Evropske in druge mednarodne banke so si nakupile veliko v dolarjih denominiranega premoženja, ki so ga financirale na medbančnem trgu; in ko je trg presahnil, so bile prisiljene kupovati dolarje. Hkrati so obrobne države imele v svojih rokah veliko v dolarjih denominiranih obveznosti, ki so jih morale odplačati, kadar jih niso zmogle revolvirati.

Zaradi delovanja vseh teh nasprotujočih si silnic lahko pričakujemo nastanek divjih valutnih nihanj.

Trend se je začasno obrnil ob koncu leta 2008, ko so zvezne rezerve znižale obrestne mere na tako rekoč ničelno stopnjo in se odločile za politiko kvantitativnega sproščanja. Evro je doživel eksplozivno rast, vendar mu je sapa hitro pošla, ker je evrsko območje pridelalo lastne notranje težave. Vsesplošni izgredi v Grčiji so opozorili na mučno razmere v južnoevropskih državah - Španiji, Italiji in Grčiji - ter na Irskem.

Duh weimarske republike

Obrestne mere za blagajniške zapise so se za te države zvišale, ocene njihove posojilne sposobnosti znižale in razlike med donosi njihovih državnih obveznic in donosi nemških obveznic so se povečale do skrb zbujajočih razsežnosti. Evro se je gibal navzdol vse od začetka leta 2009 in mu je šlo celo slabše kot britanskemu funtu.

Nemčija in Evropska centralna banka gledata na težave, s katerimi se srečuje svetovno gospodarstvo, drugače od preostalega sveta. ECB deluje po asimetričnih načelih: po statutu se mora ukvarjati z ohranjanjem cenovne trdnosti, ne polne zaposlenosti; v Nemčiji je še vedno živ spomin na podivjano inflacijo v weimarski republiki, ki je pomenila uvod v nacistični režim. Oboje deluje kot varovalka proti fiskalni neodgovornosti in neomejenemu ustvarjanju denarja.

Težko si je, čeprav je mogoče, predstavljati, da bi ameriško gospodarstvo v prihodnjih desetih letih doživljalo tri- ali večodstotno stopnjo rasti.

To bi moralo biti v oporo evru kot ohranjevalcu vrednosti, toda notranje napetosti v Evropi delujejo v nasprotni smeri.

Razmajani temelji maastrichtskega sporazuma

Bančnega sistema v Evropi ne ščiti nikakršen vseevropski mehanizem in vsaka država mora ukrepati sama zase, kar pa poraja dvome o tem, ali so to sploh sposobne. Je dobro ime Irske dovolj dobro? Ali ECB lahko sprejme državni dolg Grčije kot poroštvo in gre pri tem prek določenih meja?

Temelji maastrichtskega sporazuma se majejo - če težav, s katerimi se soočata Velika Britanija pri zaščiti svojih prevelikih bank, niti ne omenjamo. Medtem ko se državni regulatorji trudijo zaščititi svoje lastne banke, utegnejo škodovati bančnemu sistemu v drugih državah. Sčasoma bodo morale različne nacionalne vlade varovati druga drugo, vendar jih bo v to uspela prisiliti le skupna nevarnost.

Imetniki premoženja se utegnejo po varnost čedalje bolj zatekati k jenu in zlatu, vendar utegnejo trčiti ob odpor oblasti - v primeru jena prej kot zlata. In potem bomo priča natezanju moči med iskalci varnosti in tistimi, ki morajo uporabljati svoje rezerve, da bi sploh lahko ohranili svoje poslovne dejavnosti. Zaradi delovanja vseh teh nasprotujočih si silnic pa lahko pričakujemo, da bodo nastala divja valutna nihanja.

Nekaj stvari bo tudi dobrih

Takoj, ko bo gospodarska dejavnost v ZDA oživela, bodo obrestne mere državnih obveznic verjetno strmo zrasle; zares, krivulja donosnosti bo zaradi pričakovanj verjetno začela naraščati. Kakorkoli že, dvig dolgoročnih obrestnih mer bo verjetno zadušil okrevanje. Možnost, da bi občutno povečanje denarja v obtoku utegnilo povzročiti inflacijo, bo verjetno pripeljala do obdobja stagflacije. Toda to bi bil odličen, zaželen izid, saj bi to preprečilo obstoj podaljšane depresije.

Težko si je, čeprav je mogoče, predstavljati, da bi ameriško gospodarstvo v prihodnjih desetih letih doživljalo tri- ali večodstotno stopnjo rasti. ZDA imajo na svojem tekočem računu kroničen primanjkljaj, ki je na svojem vrhuncu presegel šest odstotkov BDP. Tega ne bo več, a bo to za sabo pustilo breme zunanjega dolga, ki ga bodo še bolj povečali proračunski primanjkljaji v prihodnjih nekaj letih. Poraba se mora kot delež BDP zmanjšati.

Sektor finančnih storitev, ki je bil najhitreje rastoč segment gospodarstva, se bo skrčil. Zaradi čedalje večjega upokojevanja tako imenovane baby boom generacije, so demografska gibanja ubrala neugodno smer. Vse to so negativni vplivi.

In kaj lahko pričakujemo dobrega? Bolj pravično porazdelitev prihodka, tako v notranjem kot mednarodnem merilu. Boljše socialne storitve, vključno z izobraževanjem. Tvorno energetsko politiko, ki bo spodbudila naložbe velikega obsega v nadomestno energijo in varčevanje z energijo. Znižano vojaško porabo. Hitrejšo rast razvijajočega se sveta in s tem boljše izvozne trge ter naložbene priložnosti. A naj bodo ukrepi še tako dobri, bo notranja ameriška rast verjetno zaostajala za svetovnim gospodarstvom.

George Soros je predsednik Soros Fund Managementa . Njegova najnovejša knjiga, ki je izšla v letu 2008, ima naslov Reflections on the Crash (Pogledi na zlom).

Ljubezen do solarne energije je tesno povezana z ljubeznijo do čiste energije, a se je s padcem cen fosilnih goriv zelo hitro ohladila

Tako je naložba v sončne celice zdaj manj privlačna, saj določen del morebitnih uporabnikov svoje odločitve sprejema na podlagi trenutnih cen energetskih virov, kar je v osnovi napačen korak. Na drugi strani pa je dostop do financiranja težji, pa tudi dražje je, kar daje prednost ogrevanju na fosilna goriva ali biomaso, ker je cenejše od solarnih sistemov in tudi investicijske potrebe proizvajalcev solarnih celic so zelo velike.

Nemško podjetje Q-Cells je največji proizvajalec solarnih celic z desetodstotnim svetovnim tržnim deležem.

Bikovska rast z zadržkom

Nemško podjetje Q-Cells je največji proizvajalec solarnih celic z desetodstotnim svetovnim tržnim deležem. Na evropskem trgu znaša njegov tržni delež 45 odstotkov. Podjetje samo skrbi za vse od surovin (silicijevega ingota) naprej, da bi doseglo višje marže tudi v tem segmentu, medtem ko direktnega dostopa do prodajnih kanalov nima oziroma je na tem področju v fazi razvoja. Kreditni trgi so tudi močno ustavili razvoj proizvodnih zmogljivosti, saj naj bi za letos načrtovani Capex znašal 800 milijonov evrov oziroma polovico letne prodaje. Prav ta je zdaj vprašljiva, saj bi letos morali obnoviti za 730 milijonov evrov novih posojil, alternativna oblika zbiranja teh sredstev pa bi bil IPO odvisnega podjetja EverQ , kar pa je v danih okoliščinah še manj verjetno.

Kljub vsemu so v zadnjem sporočilu za javnost (8. decembra 2008) napovedali, da naj bi letos izdelovali solarne panele z močjo med 800 in tisoč megavati, medtem ko so še lani zmogli le 570 megavatov. Vlagatelji prav tako niso nagradili novice o napovedani prodaji, saj naj bi se ta v povprečju povečala za 40 odstotkov in znašala med 1,75 in 2,25 milijarde evrov (v prvem polletju naj bi glede na napovedano nižjo raven prodaja zrasla za 10, v drugem pa kar za 70 odstotkov).

Novice o nadaljnji pocenitvi nafte in o odpovedi naročil so po objavi tudi močno zmanjšale pričakovanja trga. Tako naj bi manj optimistični scenarij predvideval le še 15-odstotno rast prihodkov, dobiček iz poslovanja pa naj bi za podoben odstotek upadel. Že v zadnjem četrtletju so iz podjetja opozorili na izjemno hitro kopičenje zalog, ki jih spremljajo cenovni pritiski tekmecev.

Umirjena pričakovanja

Pričakovani 12-mesečni kazalec P/E za Q-Cells znaša 11, EV/EBITDA 9,1, kar zgovorno kaže na nizka pričakovanja v sektorju, ki so delno povezana s kratkoročnimi pričakovanji o izrazitem ohlajanju svetovnega gospodarstva. Trg tudi trenutno ocenjuje določene panoge izrazito kratkoročno oziroma predvideva izrazitejši padec poslovne aktivnosti v prihodnjih dveh letih.

Nezmožnost izplačevanja dividend je prav tako dejavnik, ki ga vlagatelji v teh časih ne cenijo, saj solarna podjetja zaradi izjemne rasti poslovanja tega elementa donosa ne omogočajo. Eden izmed pozitivnih dejavnikov so prav gotovo državni programi, namenjeni spodbujanju obnovljivih virov energije. Tako je nemška država (podjetje še vedno dosega polovico prodaje na domačih tleh) pred kratkim sprejela zakon o subvencioniranju postavitve solarnih panelov na javnih poslopjih, kar bo prav gotovo omejilo močan upad prodaje.

Posebni dejavniki tveganja

Razlogi, da je delnica Q-Cellsa glede na indeks Europe Alternative Energy izgubila več (74-odstotni padec v primerjavi z 58,5-odstotnim padcem indeksa), so odvisni tudi od specifičnih dejavnikov v podjetju. Prvi je seveda tveganje, povezano z refinanciranjem dolga v marcu (730 milijonov evrov), drugi pa z novimi dobavitelji, ki še nimajo povsem preizkušene ravni kakovosti (letos naj bi od teh dobaviteljev odkupili 30 odstotkov celotnih silicijevih vlaken, leta 2010 pa že 50 odstotkov).

Veliko je torej razlogov, da lahko delnico Q-Cellsa ocenimo kot delnico z visokim sistematičnim tveganjem, ki po drugi strani pušča odprta vrata za nadpovprečno nihajnost. Tudi ugledne analitske hiše so do delnice nezaupljive, kar dodatno omogoča, da so negativne informacije že vključene v ceno delnice. 

STOCK 2009

Stock 2009, the zečelo very positive, but this does not mean that this will remain. Given the changes in the global economy, the Government of recession, the government also on the stock exchange or recession. the tenure of a delay rates. What will happen to težaji nobody knows forecasts from +50 all the way to -50%, which claims to prevldovala will be seen in early 2010. Huge companies are facing serious difficulties in the business, since excessive borrowing during the recessional showing his teeth. Of course, now everyone wondering what to invest oz. spoh to trust the stock exchange. Personally, I view that it is necessary to take advantage of the crisis, everyone who will dare to invest in this time, after the end of the crisis, which will be reflected back and will bloom again napihovati balončki came as the winner. 
Of course, this path to victory is razburkana, full of falls and vzponov, of course, with the right investment strategy.

kar nekaj

išči

Kako ravnati v letu 2009

Verjetno ni vlagatelja, ki se nebi spraševal v kaj vlagati, ali pobrati vse svoje naložbe in se umakniti na varno v banko.

Odločitev prodati svoje naložbe z izgubo bi bilo najbol neracionalno početje, razen če nismo sigurni v svoje naložbe. Če je portfelj dobro zastavljen vložen v trdne vrednostne paprije potem ni bojazni, potrebno pa je izkoristiti to razprodajo in dokupiti.

Velika je verjetnost, da se vrednostni papirji še lep čas ne bodo pobrali na najvišje vrednosti, čas pobiranaj v recesijskem času je nekje 3-9 let, kar pa pomeni, da je potrebno vlagati samo tisti denar, ki ga dolgo časa ne bomo potrebovali.

Ravnanje nakterih vlagatelejv, ki so pred nastankom krize kupovali vrednostne papirje z najemanjem kredtov je ta lekcija zelo drago stala, kajti nekateri so bili prisiljeni prodati svoje pozicije z veliko izgubo.

Če povzamemo, lahko rečemo da  je bilo zadnjih 5.let na borznem parketu zelo poučnih, vendar učenja še ni konec, kajti borza je izredno nepredvidljiva.

V tem času je potrebno okrepiti pozicije v Blue Chip podjetih z malo dolga oz. z še bolje z denarnim presežkom, prav tako pozicije v surovinskih podjetih, ki so izredno poceni. Brez surovine pač ni gospodarske rasti, gospodarska rast vedno popelje v povpraševanje po surovinah, kajti ravno surovine so v zadjem letu najbolj upadle, še posebej nikelj in nafta....

Borza v letu 2009

Borzno leto 2009 se je zečelo zelo pozitivno, kar pa ne pomeni, da bo tako tudi ostalo. Glede na to da v svetovnem gospodarstvu vlada recesija, vlada tudi na borzi recesija oz. z polletnim zamikom tečajev. Kaj se bo dogajalo z težaji nihče ne ve napovedi so od +50 pa vse do -50 %, katera trditev bo prevldovala bomo videli v začetku leta 2010. Ogromno podjetij se sooča z resnimi težavami v poslovanju, kajti pretirano zadolževanje v recesijskem času kaže svoje zobe. Seveda se sedaj vsi sprašujejo, v kaj vlagati oz. spoh zaupati borzi. Osebno pa sem mnenja, da je potrebno to krizo izkoristiti, vsak, ki si bo upal vlagati v tem času, bo po končani krizi, ko se bo kazal spet razcvet in se bodo ponovno začeli napihovati balončki prišel kot zmagovalec.

Seveda, bo ta pot do zmage zelo razburkana, polna padcev in vzponov, seveda z pravo naložbeno strategijo.

Surovine 2008

Kreditna, kriza je pustila zelo močan udarec na surovine, katere se gibljejo izredno nizko, glede na pretekle napovedi o porabi, vendar ko industrija, zaradi recesije stoji, je tudi poraba surovin manjša. Zato je velik del premije v ceno surovin že v računan, da bo v bodoče manjša poraba surovin, dokler se ponovno spet ne vzpostvi normalno funkcjoniranje finančnega sistema, posledično pa tudi ostale industrije, ki za širjenje in razvoj potrebuje določene finančnme inekcije.

V tej krizi so najbolj na udaru podjetja iz sektorja Junior Mining, katera čaka težko obdobje, še težje pa za tista podjetja, ki so pred pragom financiranja, da zaženejo svoje projekte.

Eno takih podjetij je Moly Mines, katero ima v lasti nahajališče Molibdena, ter stranski produkt Baker, Srebro, Tungsten...ter tudi železovo rudo... Vse naštete surovine so izrednega pomena v sodobnem svetu...Problem tega projekta je kako zagotoviti 1,2 Biliona AUD za realizacijo projekta. Podjetje ima okoli 50 miljonov AUD v banki, trenutno pa jim je uspel zelo drag prdvig financiranja 150 milionov USD...zakaj drag, ker ima investicijsko podjetje pravico do 10 % podjetja za samo 0,001 AUD za delnico...Vse to kaže na to, da je ekipa zelo motivirana, da izpelje projekt, nimajo pa sreče z časom, katero je izredno neugodno za financiranje projektov...dokler bo spot cena Molibdena zelo visoko, lahko to drago financiranje delno oblaži...drugače pa se bo ta dolg vlekel v daljšo odplačevalno dobo projekta...

Za konec sem še vedno obtimističen, gelde tega projekta, menim, da jim bo uspelo, lahko se zgodi, da se bo projekt zavlekel še kakšno leto...