Nemčija nima namena prodajati zlata

Tretje leto, drugega petletnega obdobja Washingtonskega dogovora o zlatu se je končalo 27. septembra. Ta dogovor podpisnice (centralne banke Avstrije, Belgije, Finske, Francije,Švedske, Švice, Nemčije, Irske, Italije, Luxenburga, Nizozemske, Portugalske, Španije, Grčije in Evropsko centralno banko) zavezuje, da v enem letu lahko odprodajo največ za 500 ton zlatih palic. Vse centralne banke skupaj in Mednarodni monetarni sklad naj bi imeli v lasti 30.374 ton zlatih palic. Nemška Bundesbank je med vsemi bankami druga največja po količini skladiščenega zlata (3.422 ton), takoj za centralno banko Združenih držav Amerike. V prvem letu tekočega petletnega obdobja je bilo prodanih 497,2 toni zlata, v drugem 395,8 ton, letos pa 475,75 ton, predvsem po zaslugi Španije. Banke niso obvezane javno objavljati svojih namer o prodaji, vendar so se nekatere kljub temu oglasile. Švica je napovedala odprodajo 250 ton zlata do konca tega petletnega obdobja zaradi tega, ker je cene zlata zrasla in jim porušila razmerje v njihovih skupnih rezervah. Svoje namene z zlatom pa je sporočila tudi Nemčija, ki ne namerava od prodajati zlata, z izjemo 8 ton za potrebe izdelave zlatnikov.