Zlata mrzlica (kratka zgodovina zlata)

Novejšo zgodovino zlata povezujemo z zlato mrzlico, ki se je začela v Ameriki in se nato razširila v Avstralijo in Južno Afriko. Glavna značilnost novih najdb je bila v tem, da so bile omenjene dežele svobodne. Kdorkoli je našel zlato, je postal tudi njegov lastnik. Ta možnost preživetja je vzpodbudila veliko množico ljudi, ki so želeli ustvariti boljše pogoje za življenje. Kljub temu, da številni mrzlični iskalci zlata niso nikoli našli zlata, so ostajali v novih deželah zaradi drugih vzrokov. Zlata mrzlica v Kaliforniji se je začela, ko je James Marshall leta 1848 našel drobce zlata v rečnih brzicah blizu sotočja dveh rek (American and Sacramento Rivers). V naslednjih letih je na to območje prišlo zelo veliko iskalcev, ki so se pomikali vse višje proti toku reke, dokler niso našli zlata v gorah Sierre Nevade. Med iskalci zlata so bili tudi Avstralci. Eden izmed neuspešnih iskalcev zlata je bil Edward Hargraves. Sklenil se je vrniti v Avstralijo v upanju, da bo našel zlato v podobnih področjih kot so v Kaliforniji. V samo enem tednu mu je to uspelo (leta 1850) v področju Bathurst, zahodno od Sydneyja. S tem se je začela avstralska zlata mrzlica. Z vedno novimi najdbami se je leta 1851 priselilo v Avstralijo veliko ljudi z veliko željo pa boljšem življenju. V Južni Afriki je leta 1886 našel zlato George Harrison, ko je kopal temelje svoje bodoče hiše. Leto zatem so znanstveniki iz Glasgowa patentirali proces ekstrakcije zlata iz rude s pomočjo cianida. S tem so postala zanimiva tudi manj bogata nahajališča. Mrzlica na Aljaski se je začela. Ko sta dva iskalca med ribarjenjem v reki Klondike našla zlato. Leta 1898, dve leti za prvim odkritjem zlata na tem področju, je bila zadnja zlata mrzlica 19. stoletja. Tudi v Novi Zelandiji se zgodila zlata mrzlica.Leta 1862 sta Hartly in Reilly nasejala 87lb(39.5kg)zlata v dveh mesecih ob reki Clutha pri zdajsnjem Cromwellu v centralnem delu juznega otoka nove zelandije v podrocju imenovano Otago.Po njihovem odkritju zlata se je mrzlica razsirila v bliznje reke ki se izlivajo v reko Clutha.Najvec zlata se je nasejalo v reki The Shotover river ki velja za najbolj bogato reko z zlatom na svetu. V naslednjih 5 letih so sejalci zlata generalno presejali vecino rek in nekje od leta 1865 so zaceli sejalci zlata zaceli lomit kremen na katerega se je je nalepilo zlato ob izvoru.ta zlomljen kremenčev prah in mali delci zlata so se ponavadi dali v vecijo posodo(podobno mešalcu za beton> skupaj z vodo in živim srebrom.Ob premešavanju se je tako zlato vpilo v živo srebro katerega so kasneje vzeli iz mešalca in so ga z destilacijo locili od zlata.Ta metoda je popolarna se dandanes.Ob vsej zlati mrzlici so sejalci zlata spregledali velike nanose zlata katerega morje vsak dan s plimo nanese na plaže.