Zlato Au

Zlato je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Au (iz latinske besede aurum) in atomsko število 79. Ta mehka, svetleča se, rumena, težka, raztegljiva, (trivalentna in univalentna) prehodna kovina, ki jo je lahko oblikovati, ne reagira z večino kemikalij, vendar jo napada klor in aqua regia. Kovina se večinoma pojavlja samorodna kot kepe v skalah in aluvialnih nanosih in je ena od kovljivih kovin.
Zlato se uporablja kot monetarni standard mnogih držav, uporablja pa se tudi kot nakit, zobozdravstvu in elektroniki. Njegova koda po standardu ISO 4217 je XAU.·

Pomembne lastnosti
Zlato je kovinski element, ki je v enem kosu kaže rumene barve, a je lahko tudi črne, rdečkaste ali vijolične barve, če ga na tanko razdelimo. Od znanih kovin, je ta najbolj kovljiva in obdeljiva; 1 gram je moč sploščiti na površino 1 kvadratnega metra. Ker je zlato mehko, ga pogosto zlivajo z drugimi kovinami, da pridobi trdnost.
Zlato je tudi dober prevodnik toplote in elektrike. Nanj ne vpliva zrak in večina reagentov. Kemijsko je precej nespremenljiv na toploti, vlagi in večini korozivnih sredstev, zato je zelo primeren za rabo v kovancih in nakitu.
Barva trdnega zlata, kot tudi zelo barvite, pogosto vijolične, koloidalne raztopine, ki jo lahko naredimo iz njega, povzroči dejstvo, da plazmonska frekvenca tega elementa leži v vidnem območju, kar povzroča, da se rdeča in rumena barva odbijata, morda pa absorbira. Samorodno zlato navadno vsebuje od osem do deset odstotkov srebra, pogosto še več. Naravne zlitine z visoko vsebnostjo srebra se imenujejo elektron. Ko se količina srebra povečuje, barva postaja bolj bela in relativna gostota nižja.
Zlitine z bakrom dajejo rdečkasto kovino, zlitine z železom so zelene, zlitine z aluminijem so vijolične.
Pogosta oksidacijska stanja zlata vključujejo +1 in +3.

Zgodovina elementa : Ime je element dobil iz latinščine – aurum pomeni jutranja zarja.

NAHAJALIŠČE
- zlato je večinoma samorodno. V primarnih ležiščih (kremenastih slojih) najdemo gorsko zlato, v sekundarnih ležiščih pa je zlatonosni pesek, ki nastane s preperevanjem primarnih ležišč, naplavljajo ga gorske vode.

PRIDOBIVANJE
- zlato lahko pridobivajo z raztaplanjem v živem srebru ter pri tem nastane amalgam zlata in nato pri segrevanju amalgama, živo srebro odpari, ostane zlato.
- lahko pa zlato pridobivajo s cianidnim izluževanjem (s pomočjo raztopine natrijevega cianida).
4Au + 8KCN + 2H2O + 8O2 ---> 4K[Au(CN)2] + 4KOH
2Na[Au(CN)2] + Zn ---> Na2[Zn(CN)2] + 2Au

UPORABA
- zlato uporabljajo za izdelavo nakita in okrasnih predmetov, za zlate palice–zlata podlaga papirnatega denarja, v zobotehniki, za električne kontakte, kot zlati tisk v knjigah.

SPOJINE ELEMENTA
- spojine zlata(III) so najznačilnejše za kemizem zlata. So bolj obstojne kot spojine zlata(I). Zlatov(III) oksid, Au2O3, nastane pri segrevanju oksonijevega tetrakloroavratata(III), je kisli oksid in reagira z močnimi hidroksidi.
- dizlatov(III) klorid, Au2Cl6 ima molekule v trdnem in plinastem stanju. Pri 160°C Au2Cl6 razpade na klor in zlatov(I) klorid, le-ta ima polimerno strukturo.
- pri redukciji dizlatovega(III) klorida z ogljikovim oksidom nastane spojina [Aucl(CO)]
Au2Cl6 + 4CO ---> 2[Aucl(CO)] + 2COCl2
- v vodnih raztopinah so obstojne zlatove(I) koordinacijske spojine.

ZANIMIVOSTI
- bila je verjetno ena prvih kovin, ki jo je človek spoznal. Zlato lahko najdemo v čistem stanju – v majhnih količinah (grudah).
- zlato je najbolj tenljiva kovina, ki jo lahko zvaljamo v prozorne lističe in prepuščajo svetlobo.
- zlato je dober toplotni in električni prevodnik. Na zraku je obstojno vendar ga klor, brom in zlatotopka rahlo najedajo.
- vsebnost zlata izražamo v tisočinkah včasih v karatih. Čisto zlato ( čistost 1000 ) ima 24 karatov, zlato čistoče 333 pa 8 karatov.