Moly novice

12.Nov. porast spot cene za funt molibdena na 33 USD.

Uranium one

Nemčija nima namena prodajati zlata

Tretje leto, drugega petletnega obdobja Washingtonskega dogovora o zlatu se je končalo 27. septembra. Ta dogovor podpisnice (centralne banke Avstrije, Belgije, Finske, Francije,Švedske, Švice, Nemčije, Irske, Italije, Luxenburga, Nizozemske, Portugalske, Španije, Grčije in Evropsko centralno banko) zavezuje, da v enem letu lahko odprodajo največ za 500 ton zlatih palic. Vse centralne banke skupaj in Mednarodni monetarni sklad naj bi imeli v lasti 30.374 ton zlatih palic. Nemška Bundesbank je med vsemi bankami druga največja po količini skladiščenega zlata (3.422 ton), takoj za centralno banko Združenih držav Amerike. V prvem letu tekočega petletnega obdobja je bilo prodanih 497,2 toni zlata, v drugem 395,8 ton, letos pa 475,75 ton, predvsem po zaslugi Španije. Banke niso obvezane javno objavljati svojih namer o prodaji, vendar so se nekatere kljub temu oglasile. Švica je napovedala odprodajo 250 ton zlata do konca tega petletnega obdobja zaradi tega, ker je cene zlata zrasla in jim porušila razmerje v njihovih skupnih rezervah. Svoje namene z zlatom pa je sporočila tudi Nemčija, ki ne namerava od prodajati zlata, z izjemo 8 ton za potrebe izdelave zlatnikov.

Uran

Po korekciji, se URAN vrača na stara pota slave.

Dolgoročno v bikovskem trendu....

Tenajon resources corp TJS

Popravek po korekciji 21% vzpon ter promet 2 M trenutni pristanek na 0,90 CAD.

TJS se je gibal od maja 1,2 CAD navzdol prema najnižji točki v sredini avgusta 0,4 CAD.

Osebno, sem nameraval vložiti v TJS vendar sem raje vložil v MOL, ki je ravno tako padla za več kot 40%, vendar ima MOL to prednost, da je v zaključni fazi izgradnje rudnika Molibdena, med tem, ko TJS je še v fazi raziskovanja velikosti rudnine (prednosti projekt je Ajax). Vendar TJS ima tudi svoje prednosti, ki pa so sledeče bistveno večje nahajališče Molibdena od MOL, malo tžno kapitalizacijo trenutno se giblje pri 35 M CAD medtem, ko se MOL giblje pri vrednosti 300 M CAD, ter seveda dobra ekipa v obeh podjetjih.

Kratkoročno je torej MOL zmagovalec, vendar dolgoročno TJS zna presenetiti:

-TJS TK 35 M CAD zaloga 660 M funtov Mo (0,90 CAD)

-MOL TK 300 M CAD zaloga 600 M funtov Mo (4,40 CAD)

Kaj pomenijo te št., sledeče:

-Ko pride TJS do faze MOL pomeni, da bo delnica kotirala pri vrednosti 8,5 kratnik trenutne (7,65 CAD)

-Ko pride TJS v fazo proizvodnje in TK okoli 1000 M CAD pomeni, 28,5 kratnik trenutne vrednosti (25,65 CAD)

Kaj pomeni 660 M funtov Mo:

-pri trenutni vrednosti 31 USD za funt premoženje vredno 20446 M USD ali 20,4 B USD

-pri dolgoročni napovedi 14 USD za funt premoženje vredno 9240 M USD ali 0,92 B USD

seveda je to samo trnutna ocena, dolgoročno vrednost Mo ne bo nikoli več tako nizko kot je bila nekoč 2-3 USD za funt, seveda pa je kar nekaj kazalcev, da bo treba za funt Mo odšteti še več, kar nakazujeta šibak, dolar, rast stroškov ter ostalih nujnih surovin za obratovanje rudnika.

V upanju na scenarij 50 USD ua funt in več.

oj

ojla

Špekulacija tržišča

Kaj bo z dolarjem?
-nadalno padanje vrednosti prema EURo ter ostalimi azijskimi valutami

Kaj bo z Zlatom?
-valuta vseh valut. Čakajo nove rekordne vrednosti, glede na šibak dolar. Osebno pričakujem vrednost nekje med 2000 USD za unčo.

Kaj bo z Nafto?
-Bric gre svojo pot, pričakujem nekje 100-120 USD.

Ostale surovine?
-močno popraševanje malo zalog.

Moly - Molibden

Napoved spot cene za Molibden:
2007 31 USD/lbs
2008 33 USD/lbs
2009 27 USD/lbs
2010 18 USD/lbs

Dolgoročna ocena spot cene 12 USD/lbs medtem, ko je bila prejšna ocena 7,5 USD/lbs

Seveda vsa ta ocena temeli na trnutnih predvidevanjih, če se ozremo na vrednost ostalih surovin predvsem pa na trenutne cene energentov spot cena sočka nafte se trenutno giblje blizu 84 USD, ob enem pa padec dolarja prema ostalim valutam, tako vse bolj v ospredje prihaja EURo.
Vse to šibak, dolar in visoka cena nafte lahko privede do še višjih vrednosti surovin, tako se lahko nam obeta tudi spot cena 50 USD/lbs.

Zelo zanimive pa so tudi ocene rudarskih podjetij o stroških za funt molibdena, tako je strošek proizvoda pri GMO ocenjen na okoli 5 USD za funt medtem, ko pri MOL 7,5 USD za funt, seveda vsi ti stroški še niso realni, dokler ne bo stekla proizvodnja in tako se lahko zgodi, da se bodo številke o stroških še pomešale. TCM proizvodnji strošek za funt molibdena se giblje okoli 5 USD za funt pri nekaterih virih se navaja da tudi okoli 7 USD za funt.

Kljub temu, da ima MOL višje stroške za funt, je nekoliko v prednosti pred GMO kar se tiče prodaja, kajti MOL ima direktni dostop na Azijsko tržišče. Poleg tega pa ima MOL kot strasnki produkt baker in srebro, trnutno sta obe surovini v porastu, tako hitri izračun pokaže sledeče:

MOL
25 M lbs Mo pri ceni 3o USD za funt 750 M USD
27 M lbs Cu pri ceni 3 USD za funt 81 M USD porast na 5 USD za funt 135 M USD
0,5M oz Ag pri ceni 15 USD za oz. 7,5 USD porast na 30 USD za oz. 15 M USD

skupaj: 838,5 M USD 900 M USD

GMO
35 M lbs Mo pri ceni 30 USD za funt 1050 M USD

Skupaj 1050 M USD

Izračun pokaže, da ob porastu cene bakra ter srebra lahko MOL, kjub manjši proizvodnji dohiti kar se tiče denarnega toka GMO.

Moly

Zgodba ostaja še vedno vroča, cena za funt ostaja na ravni 33 USD.
Za svoj portfelj sem dokupil delnice MOL.

MOL je v stanju priprav na proizvodnjo, katera se načrtuje za konec 2008 oz začetek 2009.
Trenutna TK je okoli 300 M CAD, zaloge Mo pa je okoli 660 M funtov, kar znese po ceni 30 USD za funt okoli 20 B CAD vredne zaloge Mo, zraven Mo pa bo MOL še kot dodatni produkt rude proizvajal tudi Baker in Zlato.
Stroški za postavitev se ocenjujejo na okoli 600 M CAD.
Ocena o odplačilu dolga je predvidena za leto 2012-13, seveda če bo cena Mo še dodatno rastla pa se lahko pričakuje odplačilo dolga v bistveno krajšem času. Pri trenutni ceni 33 USD za funt ter 3,3 USD stroškov za funt Mo se pričakuje letni tok 600 M USD oz CAD ( USD=CAD trenutno), kar bi lahko pripeljalo do odplačila dolga v 2-3 letih se pravi do leta 2011-12.

Vrednost delnice MOL se po odplačilu dolga ocenjuje na 30-40 CAD.
Trenutna vrednost MOL 4 CAD.

Se pravi, da je potrebno povečevati pozicijo v MOL.

Poleg MOL je so tudi zanimive delnice AUA ter GMO, ter dolgoročno seveda tudi TJS, ki zadnej čase lepo preseneča z novicami, seveda pa upam, da začnejo čim prej z kopom rude ocena je okoli 2013-16, če se zgodi 2011-12 pa smo zmagali.

FCO Kobalt HNC in NI Nikel

14. sebtembra je bila objavljena novica, da je uspelo Daihatsu Motor Co. razviti gorivno celico brez dodatka plemenite kovine, platina in pladina... Namesto platine so uporabili KOBALT in NIKEL. Povprečna Celica za uporabo v avtomobilu vsebuje 6 unč ali okoli 200g platine.

Seveda, pa ta objava ne vpliva drastično, kajti uporaba gorilnih celic je za enkrat še premajhna, da se bi to poznalo na tržišču.

Novica o razviti tehnologiji, ki vsebuje bistveno manj platine v katalizatorjih, pa je druga veja, ki bo v bodoče lahko vplivala na ceno platine.

Mladi rudniki

Mladi rudniki, nakupne priložnosti:

-NI......Nikel....0,7 CAD....TK 130 M CAD... 600-1000 M/LBS Ni

-YZC....cink, selen...0,27 CAD...

-TJS....molebdium....0,65 CAD.... 600-1000 M/LBS Mo.....TK 25 MCAD

-SWN...cink.....eno največjih novih nahajališč cinka..0.7CAD....

-PRI...baker...molebdium...TK 51MCAD...7,7b/LBS Cu...,500 M/LBS Mo.....1,4CAD

-CYU...Molebdium, zlato, srebro...1,5 CAD...TK 50 MCAD...150-200 M/LBS Mo

-TCR...Molebdium, Rhenium....0,43 CAD...TK 18 MCAD...100M/LBS Mo

-GXM... Molebdium, Rhenium, Indium, Volfram.. 0,82 CAD...TK 32 MCAD

-HNC...Nikel...eno večjih novih nahajališč Ni...2 CAD...TK 120 MCAD..4 B/LBS Ni

Rhenium je ena najdražjih surovin ravno tako Indium, obe surovini sta izredno redki.

Zanimive delnice

-Allianz 156 EUR P/E 7,75 2,43% dividenda

-Citigrup 46,85 USD P/E 10,4 5,5% dividenda

-Lloyds TSB 560,5 GBp P/E 10 6,78% dividenda

-Aviva PLC 678,5 GBp P/E 7,7 4,9% dividenda

-Deutsche Bank 101 EUR P/E 6,72 3,96% dividenda

Vsi zgoraj omenjeni finančni velikani kotirajo pri vrednosti P/E pod 11, kar je zelo ugodno, poleg tega pa je njihova dividendna donostnost zelo ugodna, če vzamemo da max obrestna mera za 1 leto znaša 4%, izjemoma iztopa Allianz, ki kotira pri dividendni donosnosti pod 2,5 %, kar pa je še vedno vredu donosnost. Zelo pazliv je potrebno biti sedaj pri Lloyds ter Aviva, ki pokrivata zavarovalniški sektor v Veliki britaniji, kjer so bile pred kratkim močne poplave, objava zelo visokega škodnega rezultata lahko delnici potisne navzdol, vendar osebno ne pričakujem zelo velikega škodnega rezultata, pričakujem pa novico o podražitvi oz. spremembi zavarovalne politike v primeru naravnih nesreč.
Ravno naravne nesreče pa zadnje čase potiska zavarovlani sektor navzdol, vendar zaostreni pogoji ter povišanje premij, dolgoročno obetajo ponovno zlate čase za zavarovlani sektor. Torej dolgoročno je Lioyds ter Aviva dobra investicija, seveda pa tudi Allianz, kljub nekoliko manšem dobičku v prvem četrtletju.

Surovine

Za nami je pestro dogajanje na tržišču surovin predvsem pestro je bilo opazovati uran ter nikel, obema sej je spot cena v zadnjem mesecu znižala. Ta korekcija pa je pomenila padec vrednosti večine delnic, ki se ukvarjajo z surovinami, raziskovanje, izkopi, predelava.

Zadni teden pa je predvsem zaradi tehničnih težav toživel velikan Cameco. Zaradi padca spot cene U3O8 ter konstantnega padanja cene delnic U sem se odločil, za prodajo z izgubo.

Izkopiček od prodaje pa je bil vložen v Hard Creek Nickel corp.(HNC), vrednost delnice je znašal ob nakupu 2,17 CAD medtem, ko je znašala maximalna vrednost v letu 2007 okoli 3 CAD.

HNC je mlado rudarsko podjetje, ki je v razvojni fazi, meritve na nahajališčih so pokazale za okoli 4,1 milijard funtov zaloge nikla, na nahajališču pa se nahaja tudi kobalt, platina in pladina. Glede na zaloge v zemlji ( trenutno ceno Nikla 23USD za funt, znaša zaloga nekaj čez 100 miliard CAD)ter tržno kapitalizacijo samo 120 milionov CAD, uvršča to delnico ob prepostvki, da naj bi bil začetek proizvodnej 2008 v zelo podcenjeno delnico, če pa zavzamemo stališče, da naj bi vrednost nikla po korekciji še naprej naraščala in da se zna gibati okoli 50 USD za funt, še bolj podcenjena.

Spot cena Nikla, je zadje čase padala, vendar ponudba povpraševanje je še vedno zelo tesno, kar namiguje na ponoven popravek navzgor. Povpraševanje po niklu je vedno večje še posebej zaradi potreb avtomobilske industrije, ki nikel potrebuje za svoja hibridna vozila, tudi ne hibridna vozila porabijo čedlaje več nikla. Seveda pa je največji potrošnik nikla jeklarska industrija, ki proizvja razne elemente potrebne za gradbeno in ostalo industrijo, kjer je potrebna velika korozivna odpornost.

Ravno velika korozivna odpornost pa na prvo mesto uvršča molebdium, kajti zardi narapčajoče sene nikla in ob predpostavki, da se za podbno korozivno odpornost porabi bistveno manj molebdiuma, kot pa nikla, če vzmamemo razmerje Ni je 25 USD in Mo 35 USD za funt (procent dodatka k kovini je manjši).

Tudi na tako imenovenm moly tržišču je ponudba povpraševanje zelo tesno, glede na trnutno proizvodnjo celo primankljaj, kar je tudi nakazala eksplozija delnic MOL, GMO ter še nekaj ostalih, ki nj bi bile kmalu primarne proizvajalke Mo.

Moj favorit v moly špekulaciji je TJS, vendar sedaj bol slabo kaže po korekciji iz 1,2 CAD se trenutno giblje v območju 0,79 CAD, vendar pri tržni kapitalizaciji nekaj čez 30 milionov CAD še vedno zelo zelo poceni, glede na zalogo, ki je podobna oz. celo večja od MOL, katerega tržna kapitalizacija je čez 400 milionov CAD, kar je 13 kratnik, sepravi, če vzamemo to za oceno vrednosti delnice TJS se bi morala nahjati na območju 10 CAD.

Seveda igra se nadaljuje in upam na najboljše, svoje pozicije v HNC in TJS pa so predvidene na dolgi rok, ob spremljenju volumna pri prodaji lahko rečem, da nas nekaj čaka, kajti delnice so v trdnih rokah, malo špekulantov, pa namenski z malim volumnom zbija, vrednost delnic HNC in TJS.

Trdo v TJS in HNC..ko pridem do denarja pa ponovni dokupi, najkasneje po dopustih...

....v upanju na miljone, v življenskem cilju zasluži miljon in pojdi stran.....uživaj življenje...

Vroča zgodba Moly oz. Molybdium

Zakaj molybdium, ker so študije pokazale, da prihaja do 4% letnega primanklaja med ponudbo in povpraševanjem.

Kaj je molybdium? To je surovina, ki se dodaja železu ter jeklu, za bojše karakteristike, kot so trdnost, odpornost na toploto mraz, večja elestičnost , boljša korozivnost... zaradi vseh teh lastnosti ga najdemo v naftovodih, kemijski industriji, letalski jet motorji ter tudi v avtomobiljski industriji okoli 5% v vsakem avtomobilu, v gradbeništvu, predvsem stolpnice...


Največji povpraševalec po tej rudnini je predvsem Kitajska, ter ostale razvijajoče se države...

Njvečja nahajališča se nahajajo v ZDA, J. Ameriki, Kanadi, Kitajski...

Trenutno je molybdium v začetni fazi tako, da je še veliko prostora za rast!

Moji favriti so:

TJS
VGM
Holding po zgledu uranium participation Mly
IGO
BLO

Spot Uran U3O8

Objava tedenske cene spot urana U3O8 na 113$/pound.

Očitno je je uran zelo vroča naložba saj mu je vrednost od začetka leta narasla za 56%.

Naraščanje cene spot urana je predvsem posledica o težavah, rudarjev, ki predvidevajo manjše kope novih nahajališč pa je malo poleg tega pa je vse več investitorjev v to dragoceno energetsko rudo.

10.4.2007 padec delnic uranium participation corp. -2%
cameco 1,2%

Delnice Energetike Nafta, Plin, Uran

Suncore Energy inc.

-podjetje se ukvarja z predelavo naftnega peska, območje kopa je v Kanadi, naravnim plinom, proizvodnjo el.energije

-vizija podjetja proizvodnja 206.000 barelov na dan (2006), cilji za leto 2008 305.000 barelov na dan, do leta 2010-12 pa je cilj 550.000 barelov na dan

-prednosti tega podjetja pred ostalimi, vlaganje dobička v obnovljive vire kot so vetrna energija, proizvodnja etanola.

Dolgoročno držanje ob večji korekciji

Delnica SU: 88,34 CAD

Max: 91 CAD

Min: 29 CAD

Statistika zadnjih 5 let

Storm Cat Energy

-podjetje se ukvarja z proizvodnjo nafte in plina, raziskovanje novih področij, kopičenje zalog

-pokrito območje ZDA in Kanada

Delnica SME: 0,93 CAD

Max: 3,5 CAD

Min: 0,10 CAD

Statistika zadnjih 5 let

Uranium participation corporation

-podjetje se ukvarja z skladiščenjem urana in preprodajo skladiščenega urana

-UF6, U3O8

-prednosti, pomanjkanje urana, izgradnja novih jedrskih elektrarn, najcenejši vir energije

-trenutna vrednost spot urana U3O8 je 95$ nekateri analitiki napovedujejo do konca 2008 110-120$ za barel U3O8

Dolgoročna investicija, v primeru hitre korekcije

Idealno porast v letu dni za 100 -150% ter odprodaja dobička, dolgoročno držanje vloženega kapitala ostalih 100 -150% dobička pa preusmeritev v nove naložbe.

Delnica U: 18,65 CAD

Max: 18.1 CAD

Min: 8,25 CAD

Statistika za 1 leto

Uran xxx1

Uran, kot gorivo in strošek pri proizvodnji električne energije v nuklearki, predstavlja 12% strošek. Torej vpliv rasti urana tudi za 200% glede na današno ceno, bo še vedno predstavljal ugoden in poceni vir za proizvodnjo električne energije.

Dejstvo je, da uran predstavlja čedalje bolj zaželjeno surovino, brez katere pač ne gre in je del vsakdanje porabe, ter dokler se ne najde ustreznejše bolj ekonomične rešitve za proizvodnjo električne energije, ostaja jedrska energija na prvem mestu.

Včeraj 4.4.2007 je tudi bila na borzi v Torontu predstavitev prvega sklada Uranium Focused Energy Fund, ki se ukvarja izrecno z naložbami v sektor Urana in vse kar je povezano z njim. Sklad bo tudi četrtletno izplačeval dobiček, začetna cena izdaje delnic je bila 10 CAD, na borzi pa se bo trgovalo pa neto vrednosti NAV 95% navzgor.

Spot Ux U3O8 cena ostaja ševedno pri 95$.

Dolgoročni portfelja

Moj izbran dolgoročni portfelj je sledeč: za 10 - 15let

Beta globalni sklad 20%
Eurostock 10%
Trgi v razvoju 10%
Balkan 20%
Uran 20% (uranium p.c.)
Real 10% (Hypo realestate holding)
Zlato 5%
Slovenija 5%

Zanimive delnice: Loyds

Investicija v Uran

Danes sem se odločil, da speljem investicijo v uran in sicer z naložbo v Kanadski holding Uranium participation compani. Vložek bo sledil takoj, ko odprodam naložbe v vzajemnih skladih. Naložbe v skladih bodo ostale v manšini in sicer v Balkan, Eurostock, Nova energija ter Real.

Ta naložba je predvidena dolgoročno za vsaj 5 - 10 let, v tem času nameravam ob večjih korekcijah vložiti še nakej denarja.

Moja negativna poteza dneva je bil nakup delnic Interevrope in postvitev odprodajne cene 60€, upam, da se bo cena delnice drugi teden gibala nekje v rangu 45€ in več, da odprodam to naložbo.

Torek

Interevropa +14%
Luka Koper +6%
Gorenje +5% (prodaja delnic)

URAN
U3O8 Price (lb)
$95.00
[+4.00]
€71.27
[+3.00]

Uranium participation Corporation

Uranium participation CorporationHoldinško podjetje Uranium Participation vlaga sredstva v podjetja, ki se ukvarjajo s pridelavo in predelavo urana (uranov oksid in uranov heksaklorid). Sama panoga je zelo zanimiva, saj je v zadnjem času vse več govora o čistejših virih pridelave električne energije, kar jedrska energija nedvomno je. Zanemariti ne gre dejstva, da se je cena urana v zadnjih nekaj letih podeseterila. Analitiki napovedujejo, da bodo v roku deset do dvajset let petina svetovne proizvodnje električne energije predstavljali obnovljivi viri energije, kar pa daje jedrski energiji še večji pomen.

Otipliva varnost ZLATO

Zlato je ena redkih naložb, ki se pozitivno odziva na inflacijo, katere povečanje lahko pričakujemo v prihodnosti. Spada med omejene luksuzne in varčevalne dobrine, vzpon potrošništva v razvijajočih se deželah, kot so Kitajska, Indija in Rusija, pa povečuje povpraševanje po njem. Zlato vlagateljem velikokrat pomeni zatočišče, ki se ga oklenejo ob političnih in gospodarskih pretresih. To je bilo izrazito vidno po 11. septembru leta 2001, ko je veliko vlagateljev svoje premoženje zaradi osebne varnosti začelo nalagati v zlate rezerve.

Naložbeno zlato

Varčevanje je magična beseda, ki je čedalje bolj nedosegljiva večini Slovencev. Sam nisem nikoli v življenju varčeval. Vedno sem verjel v teorijo, da mora denar krožiti.Delno lažem, kajti vseeno sem nekaj denarja “vtaknil” v razna naložbena varčevanja, zavarovanja in naložbe, od katerih bom imel korist na daljši rok.Potem sem odkril naložbeno zlato. Zlatu je v zadnjih petih letih cena narasla za več kot 120%. Prav tako pa je zlato oproščeno plačila DDV ob nakupu in prodaji, za razliko od ostalih plemenitih kovin, kot so srebro, platina ali paladij.Psihološki občutek, da imaš zlato lahko vedno pri sebi je zelo dober, kajti vedno se spomnim dedka in babice, ki sta govorila o “zlatih rezervah”. Vendar v kontekstu, da je vedno potrebno imeti nekaj “našparanega” za slabe čase, ki lahko pridejo in ta denar ne sme biti v banki, ampak doma, na varnem.Najlepše pri zlatu je ravno to, da ga imaš lahko doma, v sefu, banki, kjerkoli si sam želiš, v končni fazi ga imaš lahko tudi vedno s seboj in kadar pride finančna kriza, ali “suša”, ga lahko prodaš po dnevni borzni ceni, kjerkoli po svetu.O zlatu piše Matej Tomažin, v članku Zlato vse bolj zanimivo. Na spletni strani Moro si lahko ogledate cene naložbenega zlata, oz. na strani The Bullion Desk si lahko ogledate trenutne cene plemenitih kovin.

Zlata mrzlica (kratka zgodovina zlata)

Novejšo zgodovino zlata povezujemo z zlato mrzlico, ki se je začela v Ameriki in se nato razširila v Avstralijo in Južno Afriko. Glavna značilnost novih najdb je bila v tem, da so bile omenjene dežele svobodne. Kdorkoli je našel zlato, je postal tudi njegov lastnik. Ta možnost preživetja je vzpodbudila veliko množico ljudi, ki so želeli ustvariti boljše pogoje za življenje. Kljub temu, da številni mrzlični iskalci zlata niso nikoli našli zlata, so ostajali v novih deželah zaradi drugih vzrokov. Zlata mrzlica v Kaliforniji se je začela, ko je James Marshall leta 1848 našel drobce zlata v rečnih brzicah blizu sotočja dveh rek (American and Sacramento Rivers). V naslednjih letih je na to območje prišlo zelo veliko iskalcev, ki so se pomikali vse višje proti toku reke, dokler niso našli zlata v gorah Sierre Nevade. Med iskalci zlata so bili tudi Avstralci. Eden izmed neuspešnih iskalcev zlata je bil Edward Hargraves. Sklenil se je vrniti v Avstralijo v upanju, da bo našel zlato v podobnih področjih kot so v Kaliforniji. V samo enem tednu mu je to uspelo (leta 1850) v področju Bathurst, zahodno od Sydneyja. S tem se je začela avstralska zlata mrzlica. Z vedno novimi najdbami se je leta 1851 priselilo v Avstralijo veliko ljudi z veliko željo pa boljšem življenju. V Južni Afriki je leta 1886 našel zlato George Harrison, ko je kopal temelje svoje bodoče hiše. Leto zatem so znanstveniki iz Glasgowa patentirali proces ekstrakcije zlata iz rude s pomočjo cianida. S tem so postala zanimiva tudi manj bogata nahajališča. Mrzlica na Aljaski se je začela. Ko sta dva iskalca med ribarjenjem v reki Klondike našla zlato. Leta 1898, dve leti za prvim odkritjem zlata na tem področju, je bila zadnja zlata mrzlica 19. stoletja. Tudi v Novi Zelandiji se zgodila zlata mrzlica.Leta 1862 sta Hartly in Reilly nasejala 87lb(39.5kg)zlata v dveh mesecih ob reki Clutha pri zdajsnjem Cromwellu v centralnem delu juznega otoka nove zelandije v podrocju imenovano Otago.Po njihovem odkritju zlata se je mrzlica razsirila v bliznje reke ki se izlivajo v reko Clutha.Najvec zlata se je nasejalo v reki The Shotover river ki velja za najbolj bogato reko z zlatom na svetu. V naslednjih 5 letih so sejalci zlata generalno presejali vecino rek in nekje od leta 1865 so zaceli sejalci zlata zaceli lomit kremen na katerega se je je nalepilo zlato ob izvoru.ta zlomljen kremenčev prah in mali delci zlata so se ponavadi dali v vecijo posodo(podobno mešalcu za beton> skupaj z vodo in živim srebrom.Ob premešavanju se je tako zlato vpilo v živo srebro katerega so kasneje vzeli iz mešalca in so ga z destilacijo locili od zlata.Ta metoda je popolarna se dandanes.Ob vsej zlati mrzlici so sejalci zlata spregledali velike nanose zlata katerega morje vsak dan s plimo nanese na plaže.

Uporaba ZLATA

Na začetku so ga uporabljali za okras, nato je postal podlaga valutam, zaradi česar ga hranijo v normiranih kvadrih po številnih sefih bank. Danes je zlato potrebno v elektronski in računalniški industriji ter za izdelavo nakita. Vsako leto se na svetu izdela okoli 40 milijonov osebnih računalnikov in prav vsak ima vgrajene dele, ki so prevlečeni z zlatom ali so povsem zlati. Razlog je v električni prevodnosti in v tem, da s časom ne izgubi svojih lastnosti. Zlato je nepogrešljiv v laserski in optični industriji. Največji teleskop na Zemlji ima nekatera zrcala prekrita z čistim zlatom zaradi visoke sposobnosti odboja infrardeče svetlobe. Rezultat je, da je ta teleskop tako močan, da lahko zazna gorečo svečo na površini lune

Zlato Au

Zlato je kemični element, ki ima v periodnem sistemu simbol Au (iz latinske besede aurum) in atomsko število 79. Ta mehka, svetleča se, rumena, težka, raztegljiva, (trivalentna in univalentna) prehodna kovina, ki jo je lahko oblikovati, ne reagira z večino kemikalij, vendar jo napada klor in aqua regia. Kovina se večinoma pojavlja samorodna kot kepe v skalah in aluvialnih nanosih in je ena od kovljivih kovin.
Zlato se uporablja kot monetarni standard mnogih držav, uporablja pa se tudi kot nakit, zobozdravstvu in elektroniki. Njegova koda po standardu ISO 4217 je XAU.·

Pomembne lastnosti
Zlato je kovinski element, ki je v enem kosu kaže rumene barve, a je lahko tudi črne, rdečkaste ali vijolične barve, če ga na tanko razdelimo. Od znanih kovin, je ta najbolj kovljiva in obdeljiva; 1 gram je moč sploščiti na površino 1 kvadratnega metra. Ker je zlato mehko, ga pogosto zlivajo z drugimi kovinami, da pridobi trdnost.
Zlato je tudi dober prevodnik toplote in elektrike. Nanj ne vpliva zrak in večina reagentov. Kemijsko je precej nespremenljiv na toploti, vlagi in večini korozivnih sredstev, zato je zelo primeren za rabo v kovancih in nakitu.
Barva trdnega zlata, kot tudi zelo barvite, pogosto vijolične, koloidalne raztopine, ki jo lahko naredimo iz njega, povzroči dejstvo, da plazmonska frekvenca tega elementa leži v vidnem območju, kar povzroča, da se rdeča in rumena barva odbijata, morda pa absorbira. Samorodno zlato navadno vsebuje od osem do deset odstotkov srebra, pogosto še več. Naravne zlitine z visoko vsebnostjo srebra se imenujejo elektron. Ko se količina srebra povečuje, barva postaja bolj bela in relativna gostota nižja.
Zlitine z bakrom dajejo rdečkasto kovino, zlitine z železom so zelene, zlitine z aluminijem so vijolične.
Pogosta oksidacijska stanja zlata vključujejo +1 in +3.

Zgodovina elementa : Ime je element dobil iz latinščine – aurum pomeni jutranja zarja.

NAHAJALIŠČE
- zlato je večinoma samorodno. V primarnih ležiščih (kremenastih slojih) najdemo gorsko zlato, v sekundarnih ležiščih pa je zlatonosni pesek, ki nastane s preperevanjem primarnih ležišč, naplavljajo ga gorske vode.

PRIDOBIVANJE
- zlato lahko pridobivajo z raztaplanjem v živem srebru ter pri tem nastane amalgam zlata in nato pri segrevanju amalgama, živo srebro odpari, ostane zlato.
- lahko pa zlato pridobivajo s cianidnim izluževanjem (s pomočjo raztopine natrijevega cianida).
4Au + 8KCN + 2H2O + 8O2 ---> 4K[Au(CN)2] + 4KOH
2Na[Au(CN)2] + Zn ---> Na2[Zn(CN)2] + 2Au

UPORABA
- zlato uporabljajo za izdelavo nakita in okrasnih predmetov, za zlate palice–zlata podlaga papirnatega denarja, v zobotehniki, za električne kontakte, kot zlati tisk v knjigah.

SPOJINE ELEMENTA
- spojine zlata(III) so najznačilnejše za kemizem zlata. So bolj obstojne kot spojine zlata(I). Zlatov(III) oksid, Au2O3, nastane pri segrevanju oksonijevega tetrakloroavratata(III), je kisli oksid in reagira z močnimi hidroksidi.
- dizlatov(III) klorid, Au2Cl6 ima molekule v trdnem in plinastem stanju. Pri 160°C Au2Cl6 razpade na klor in zlatov(I) klorid, le-ta ima polimerno strukturo.
- pri redukciji dizlatovega(III) klorida z ogljikovim oksidom nastane spojina [Aucl(CO)]
Au2Cl6 + 4CO ---> 2[Aucl(CO)] + 2COCl2
- v vodnih raztopinah so obstojne zlatove(I) koordinacijske spojine.

ZANIMIVOSTI
- bila je verjetno ena prvih kovin, ki jo je človek spoznal. Zlato lahko najdemo v čistem stanju – v majhnih količinah (grudah).
- zlato je najbolj tenljiva kovina, ki jo lahko zvaljamo v prozorne lističe in prepuščajo svetlobo.
- zlato je dober toplotni in električni prevodnik. Na zraku je obstojno vendar ga klor, brom in zlatotopka rahlo najedajo.
- vsebnost zlata izražamo v tisočinkah včasih v karatih. Čisto zlato ( čistost 1000 ) ima 24 karatov, zlato čistoče 333 pa 8 karatov.

Indijski borzni indeks nižje za 5%, kaj se je zgodilo?

V petek je centralna banka dvignila tako obrestne mere kot stopnjo obvezne rezerve bank, kar naj bi bilo za trg presenečenje in že prvi - petkovi - indijski komentarji na to temo so izražali pričakovanja, da bo trg v novem tednu na to močno odreagiral.

Za Indijo je značilno, da - drugače kot pri Kitajski - visoko gospodarsko rast spremlja tudi rast inflacije.

Zato se je centralna banka odločila reagirati prek vzvoda denarne politike: podražitve denarja, kar pomeni tako podražitev posojil kot tudi večjo privlačnost čisto navadnih bančnih depozitov kot netvegane alternative delniškim naložbam. Višja obvezna rezerva bank pa tudi sama zavira rast obsega posojil.

Naslednji ključni datum v zvezi s pričakovanji o denarni politiki je 24. april, ko bo centralna banka objavila svoj letni načrt za obdobje 2007-08.

Kot kaže, so igralci na drugih trgih zgodbo za zdaj vzeli kot indijsko interno zadevo, saj se rdečilo ni opazneje razlezlo po drugih borzah.
Za spremljanje borznega dogajanja v Indiji priporočamo stran moneycontrol.com.

Uranium Participation Corporation

Uranium Participation Corporation je v bistvu nekakšen sklad, ki skladišči Uran in ga nato prodaja. Cena točke sklada je v dobrem pol leta zrastla za slabih 100%, kar vse nakazuje na veliko povpraševanje po uranovi rudi.

Slovenski borzni trg

Danes je presentila Interevropa ter delnica Luke Koper. Interevropa je poskočila za 10% zaradi namere o odprodaji državnega deleža strateškemu parterju, analitiki omenjajo vrednost delnice ob prevezmu na 60€ trenutna cena pa se giblje okoli 32€. Vrednost delnice Luke koper pa je po vsej verijetnosti poskočila zaradi povezanosti z Interevropo.

Zadnje čase tudi lepo rastejo delnice Aerodroma Ljubljana, Istrabenza ter Save.

BRIC vs NEXT 11

Po mnenju analitikov iz goldman sachs je naslednja zgodba BRIC v NEXT 11.

-Mehika
-Južna Koreja
-Egipt
-Indonezija
-Pakistan
-Filipini
-Turčija
-Vijetnam

Rezultat odprodaje PDU International

Trenutna situacija je sledeča:

prodano 22.3.2007 PDU International po VEP 0,5888
trenutno stanje 30.3.2007 VEP 0,5876
realizacija v razliki VEP 0,0012 oz.0,2%

nakup 26.3.2007 Publikum Balkan po VEP 2,1949
trenutno stanje 30.3.2007 VEP 2,2865
realizacija v razliki VEP 0,0916 oz. 4%

Surovinske naložbe

1.uran
2.zlato
3.srebro
4.baker
5.nafta

Uran U3O8

Jedrska industrija

Princip izrabe uranove rude, služi kot gorivo za nuklearne elektrarne, ki pa proizvajajo električno energijo. Jedrske elektrarne trenutno proizvedejo 16% električne energije, gledano na celi svet. Seveda pa so nekatere države veliko bolj odvisne od jedrske energije, tak primer je Francija, kjer predstavlja jedrska energija 78% (31.12.2004)

Trenutni trendi so spodbudni predvsem za iskalce in proizvajalce posledično pa tudi investitorje v proizvodnjo uranove rude. Vrednost uranove rude je od decembra 2000 poskočila za 12.krat ter se trenutno nahaja pri vrednosti 91$ za pound (U3O8).

V preteklosti je nuklearna industrija povečevala svoje kapacitete v obstoječih jedrskih elektrarnah, pridobivala licence za širjenje ter načrtovanje novih jedrskih elektrarn. Za primer, Kitajska agencija za atomsko industrijo pospešeno projektira ter že gradi 30 novih jedrskih elektrarn vse do 2020. Tudi v ostalih državah se izvajajo projekti planiranja in gradnje jedrskih elektrarn, Indija, Finska, Francija, Rusija in Ukrajina. Svetovna agencija za jedrsko energijo, je mnenja, da zaradi dvigovanja cen ostalih fosilnih goriv, so spoznale nekatere države, da je le jedrska energija najcenejša rešitev. V ZDA predstavlja najcenejši vir električne energije ravno jedrska ter vodna energija, zaradi pomanjkanja električne energije in vse večje grožnje po globalnem segrevanju, daje vse večji pomen po izgradnji novih jedrskih elektrarn.

Potrebe
Od januarja 2006, je v svetu operativnih 440 jedrskih reaktorjev, ter planiranih 82 novih reaktorjev za naslednjih deset let. Potrebe po jedrski električni energiji rastejo po vsem svetu, od izrabe in uporabe nuklearne energije je bilo izgrajenih več reaktorjev kot zaprtih, obstoječi reaktorji pa so začeli delovati pri večjih obremenitvah. Tako so na primer, reaktorji v ZDA delovali v povprečju z 58% v letu 1980 danes pa v povprečju 90% moči. Zaradi vse večje izrabe ter potreb po novih reaktorjih je družba Cameco leta 2005 izdala poročilo o svetovni porabi urana do leta 2015, po njihovih raziskavah in domnevah naj bi poraba urana narasla na 217 milijonov pounds.

Zaloge
Zaloge urana sestavljajo primarni izkopi in sekundarni viri. Princip primarne proizvodnje izvaja družba Cameco, ki izkoplje letno okoli 19% . V poročilu za leto 2005 je bilo zapisano, da je poraba dosegla okoli 175 milijonov pounds U3O8, medtem ko je bila primarna proizvodnja okoli 108 milijonov pounds U3O8. Manjkajoče zaloge pa so se krile iz sekundarnih virov, kot so zaloge v skladiščih, izrabljeno vojaško orožje, reaktorji. Vse te primarne zaloge in izrabljeno vojaško orožje pa bodo mogoče dovolj še za nekaj let, potem pa zaradi manjšega izkopa in vse večjih stroškov v vlaganje v raziskovanje ter nove rudnike, bo imelo velik vpliv na ceno uranove rude in s tem tudi goriva U3O8 za proizvodnjo električne energije.

Prihodnost
Leta 2000 je vrednost uranove rude v 26 letih doseglo dno pri ceni 7,1$ za pound U3O8, zaradi povečanja sekundarnih virov, razprodaja. Od takrat naprej pa je vrednost uranove rude pričela naraščati. Dolgoročno stanje trga z uranovo rudo je pozitivno, povečana poraba, konstantno zmanjševanje zalog sekundarnih virov vodijo k rasti vrednosti uranove rude.

pound:

1 funt(pound) = 0,45 kg, 0,00045 t

217 mili pound = 97,65 mili kg, 97650 t
175 mili pound = 78,75 mili kg, 78750 t

108 mili pound = 48,60 mili kg, 48600 t

Gold

Gibanje valutnega križa EUR/USD




Zlato nominirano v USD



Zlato nominirano v EUR

Iz grafov je razvidna podobnost med valutnim križem EUR/USD in s tem pomen vpliva Ameriške valute na vrednost zlata. Dejstvo je sledeče, če Ameriški dolar slabi se zlato krepi in s tem pridobiva na vrednosti. V 100 letih je na primer Ameriški dolar izgubil cirka 93% svoje vrednosti, moči. Krepitev evra pa pomeni, da kopujemo zlato ceneje, kajti za 1 EUR dobimo več dolarjev, na katere pa je vezana vrednost zlata. Iz tega stališča ni nič novega, da se smatra, da je zlato podvrenoteno ter, da je v fazi vzpona. Pričakovana vrednost po napovedih borznih analitikov za naslednjih 10 let znaša 2000-3000 USD za 1Uz zlata. Poleg rasti zlata se pričakuje tudi rast nekaterih ostalih surovin, kot so nafta, srebro, baker ter uranova ruda. Za slednjo uranovo rudo pravijo, da naj bi bila zagotovo najbolj donosna kajti v izgradnji je cirka 150 nukleranih elektraren, uranova ruda pa se zaradi pomankanja draži, celo tako da je vrednost uranove rude presegla rast sočka nafte.

Kovanec ob 50.letnici podpisa Rimske pogodbe

Banka Slovenije je ob 50.letnici podpisa Rimske pogodbe izdala spominski kovanec za 2€ v nakladi 400.000 kosov.

Kovaci so bili v ponedeljek praktično razprodani, kar nakazuje na veliko vrednost, kajti vsaka evropska država je izdala svoj kovanec ob 50.letnici Rimske pogodbe, tako je bil v Nemčiji izdan iz strani nemške zvezne banke evro kovanec za 10€ in sicer v nakladi 1.400.000 kosov. Odkar je Slovenija del Evropske unije imajo tudi kovanci zaradi svoje male izdeje v Evropi veliko vrednost, kajti ni nas več samo 2 miljona.

Prodaja PDU International

Dne 22.3.2007 sem odprodal naložbo v skladu Publikum International in prenesel v sklad Publikum Balkan.

Porsche

Zaradi namere o povečanju lastiškega deleža v Nemškem WV, so vlagatelji reagirali pozitivno in povzdignili delnico Porsche samo v enem dnevu za 6,89%. V dveh tednih je delnica skočila iz 995€ na 1135€, kar je več kot za 10%.

Tudi delnica ABN AMBRO sej je podražila v slabih dveh tednih za okoli 20%, predvsem zaradi namere angleške banke o prevzemu tega Nizozemskega holdinga.

Zelo presenetljivo je danes reagirala delnica Gorenja, ki je eksplodirala z dnevnim skokom 4,3%. Vzrok za tako rast je bilo predvsem poročilo banke RBK o priporočeni vrednosti za delnico 35€, trenutno pa delnica kotira nekaj nad 32€, kar daje delnici še nekaj malega prostora za rast, vendar bi lahko rekli, da je delnica Gorenja ena tistih delnic, ki je zadnja leta slabo rastla, ter da je čas za vzpon.

Že na začetku leta sem menil kot zanimivo delnico tudi Gorenje, kateri sem v elektronskem trgovanju podal ceno za prodajo 35€, tako da tokrat špekuliram z ceno blizu 40€, kako pa bo bo pa pokazl čas.

Na Balkanu še vedno sija sonce!

Finančni sektor

ABN ABMBRO , danes 9% vzpon
Lloyds 3%
Deutsche Bank 4%

Vsi ti kazalci nakazujejo na zanimivost finančnega sektorja.

Deutsche Bank

Danes je MP objavila nakupno priporočilo za delnico Deutsche Bank, katera se jim zdi primerna za nakup, v analizi pa je omenjena tudi dividendna, ki je trenutno okoli 4,3% glede na ceno delnice 93€. Dividenda za 2005 je znašla 2,5€, 2006 pa kar 4€.

Iz zgornjega grafa pa je razvidno, da se delnica nahaja pri svojem vrhu iz leta 2001, kateremu je sledil padec vse do dna leta 2003, če gledamo dno delnice pri 37€ ter trenutno vrednost delnice ugotovimo, da se je vrednost povečala za faktor 2,5 ali prevedeno v procente malo manj od 200% v slabih 4.letih.

Zgornji graf prikazuje podobno sliko, vedar je to tečaj Nizozemskega finančnega holdinga ABN Ambro, ki prav tako kot Deutsche Bank izplačuje lepe dividende iz znašajo okoli 5%, prav tako se je delnica od zadje večje korekcije pred 4.leti podražila za 2,5 kratnik.

Osebno menim, da so investicije v obe delnici dolgoročno dobri investiciji, še posbej ob ugodni dividendni donosnosti, vendar mislim, da ta trnutek ni še primeren za nakup, ampak čakanje na ponovno večjo korekcijo, oz. vsaj delno izpostavljenosti tej delnici, ter z rezervo za korekcije. Še vedno pa menim, da od delnic iz finančnega sektorja še vedno zelo privlačna delnica finančnega holdinga Lloyds, ki kotira od korekcije na 1,5 kratniku vrednosti, 6% dividendni donosnosti, ter še vedno daleč od vrha njene vrednosti.

Akcija

Korekcija Marec:

japonska -2%
Kitajska in Honk Kong -2%
Indija -3,5%
Rusija RTS -2%
DAX -2,5%
ATX -2,5%
US DJ -2%
SBI 20 -1,4%

Zelo veliko denarja odteka iz trgov v razvojo tako, da je korekcija toliko bolj pričakovana.

Krka -1,17%
Petrol -4,67%

CHF ali švicarski frank

Devizni analitiki napovedujejo, slablenje švicarskega franka vse do 1,64 za evro.

Trenutno kotira pri 1,61 za evro.

Zakaj imam v mislih švicarski frank, predvsem zaradi ugodnega kreditiranja z pomočjo švicarskega franka, ter vse dražjim kreditiranjem z evrom, kajti sporočilo Evropske centralne banke o povišanju obrestne mere na 3,75% je samo slab znak za vse kreditojemalce oz. sposojevalce denarja.

CHF LIBOR 3 mesečni 2,21% vs. EVRO LIBOR 3 mesečni 3,82%
CHF LIBOR 6 mesečni 2,32% vs. EVRO LIBOR 6 mesečni 4,08%

Lioyds TSB

Delnica iz finančnega sektorja, ki še vedno ni dosegla svojega maksimuma, kot kaže graf je max. okoli 1000 p iz leta 1999 ter min točka okoli 320 p iz leta 2003. Trenutna vrednost delnice pa znaša 539 p. Predvsem se mi zdi delnica, dolgoročno zelo zanimiva zaradi visoke dividende, ki je znašala za leto 2005 ter 2006 33p, kar je okoli 6% dividendna donosnost. Ne glede na dividendno donostnost pa ima delnica še vedno dovolj maneverskega prostora za nadalno rast, do svoje max. vrednosti.
Zelo zanimiv pogled je tudi primerjava z ideksom bančnega sektorja, kjer je razvidno, da je delnica Lioyds še vedno podcenjena.

Upam, da čimprej zberem dovolj sredstev za nakup, kajti delnica je v tem trenutku zanimiva predvsem dolgoročno. Po trenutnem tečju Angleškega funta lahko ob vložku 10.000 € letno po trenutni dividendni politiki pričakujemo okoli 500€ samo od dividend, kar je kar lepa donosnost, v primerjavi z ostalimi delnicami, ki izpačujejo v povprečju od 2-3% dividende.

GOLD

Korekcija na svetovnih trgih se je dotaknila tudi zlata, kar prikazuje zgornji graf. Padec iz 520€ na 485€.
Tečaj zlata za 1.uz, od leta 2002. Na grafu je lepo razvidno kako je zlato do sredine 2005 stagniralo pri vrednosti 350€ za 1.uz.

Ju Hu Korekcija je tu 2.del

Enostavno, korekcija, SBI20 je ponedeljek zaključil v rdečem polju in sicer -2,6%. Največji paradni konj Krka se počasi bliža ocenjeni vrednosti 760€, samo danes je padla za 3% ter se že konec trgovalnega dne prodajala že pod 800€, kar vse kaže na nadalno zniževanje tečaja. Seveda Krka ni bila največji poraženec v SBI 20, največji poraženec z -4% je bil Petrol. Zelo zanimivo pa je bilo tudi trgovanje z IDi kjer je Maksima ID doživela korekcijo z -6%.

Tudi ostali indeksi na razvitih borzah v Evropi so ostali zaviti v rdeče, največji poraženec dneva pa je ostal Ruski RTS in sicer -5% v rdeče, od držav BRIC mu je sledil Hong Kong-ški indeks z -4% ter Indijski z -3% v rdeče, vse rdeče številke govore v prid nadalni korekciji, kaj pa bo res pa bo pokazal čas.

Kaj pa Balkan?
Nadaljuje se rast predvsem v Srbiji, Makedoniji ter Bosni, medtem ko v Turčiji je korekcija skladna z ostalimi borzami po svetu.
Borzniki za letos napovedujejo rascvet na Makedonski borzi.

Ju Hu Korekcija je tu

Ponedeljek, jutranji tečaji;

-japonska -3,3%
-Hong Kong -3,8%
-Indija -3,3%
-Kitajska -1,6%
-Avstralija -2,3%
-Nemčija Dax -2,1%
-Avstrija -1,7%
-Slovenija SBI20 -1,2%

Najbolj je z svojim padcem presenetila Japonska, kar pripisujejo, porastu jena proti dolarju.

Citigrup pa je tudi sporočila, da je delica Krke najdražja, med vsemi generiki, ki jih analizirajo, zato še vedno priporočajo prodajo.

Korekcija

Korekcija se sicer rahlo ohlaja, vedar kljub temu rahlo nadaljuje pot, po včerajšnem porastu kitajskega indeksa za 3,5% je danes sledil padec za 3%, stem pa je bil izničen včerajšni popravek navzgor, še naprej v rdečih številkah je na Hong Kongški borzi in sicer za 1,5%. Ravno tako je na koncu trgovalnega dne bilo v evropi, vodilni indeksi evropskih borz so po zelenem štartu končali v rdečem.

Ponovno pa jev rdečem pristal Ruski indek RTS in sicer za 3,2%, pravtako pa je od držav BRIC tudi Brazilki indek pristal v rdečem in sicer 2,5%, presentil pa je tokrat Indijski indek in sicer z 1,7% v zeleno območje.

Po vsem videnem se torej še vedno nadaljuje rahla korekcija, še posbej v državah BRIC oz tako imenovanih novih trgih.

Zelo zanimivo pa je bilo, kako so vse medijske hiše doma in v svetu padec Kitajskega indeksa za 8,9% takov uvrstile v novico dneva, v kateri so razni borzni strokovnjaki ugibali zakaj tak padec ter vpliv na ostale borze, ki so bile tudi obarvane v rdeče, še pobej ameriško, kar je bil po letu 2000 največji dnevni padec indeksa S&P 500 za 3,5%.

Vse kar nam ostane je čas, in čakanje, da ponovno zasije sonce.

Super paradni konj Slovenske borze KRKA!

Danes je bilo zaznati, močnejše unovčevanje dobičkov, kajti zamenjanih je bilo za 3.milionov evrov delnic, kar je tudi močneje vplivalo na nadalno korekcijo Krkine delnice, ki danes pristala na 840 € za delnico, sredi trgovlanega dne pa je bilo tudi opaziti posle sklenjene okoli 832 €. Vse pa nakazuje na nadalno korekcijo, seveda se vsi nebi strinjali, da ja potrebna koerkcija te delnice, če bi malo primerjali ostale generične farmacevte, bi pa presenečeno ugotovil, kako visoko precenjena je delnica Krke. Osebno pričakujem še nadalno korekcijo, ki bi se po mojem mnenju lahko vstavila nekje pri 700-800€ za delnico. Pri 700 € ter napovedani razdelitvi delnice na 10 delov, bi bil nakup ponovno zanimiv, zaradi psihološkega učinka, ki ga bo imela razdelitev delnice, pri večini navdušencev nad Krkino delnico. Že stari Kostalany je govoril, o pomembnosti psihološkega učinka na borzi, še posbej psihologija množice, ko drvi eden drvi večina.

Po analizi Credit Suisse, kjer so Krki določili vrednost na 762 evrov, so svojo analizo objavili še v Citigroup, podali pa so priporočila za prodajo. Vse to potrdjuje, da se začenja korekcija delnice Krke.

Seveda so tudi ostali paradni konji slovenske borze ostali v rdečem razen aerodroma ljubljana, korekcija je udarila tudi po investicijskih družbah najbol pa po NFD 1.

Tudi v svetu se nadaljuje korekcija najbol na Ameriški borzi DJ 3,3% medtem ko v evropi ni bilo tako močnega nihanja in se je gibalo okoli 1%, vendar se je nadaljevalo na razvijajočih se trgih najbol v Indiji in sicer 4%, ruski RTS 3,5%, medtem, ko se je kitajski indeks po včerajšnem padcu pobral in pristal 3,95% v zelenem, je pa zato močneje zanihalo na Hong Kongški borzi 2,5% v rdeče območje.
Ponovno pa so bili zeleno obarvani indeksi bivše juge.

Ostane nam torej samo, še čakanje na prvo predkorekcijo v letu 2007, v glavnem pričakujem močnejšo korekcijo marec april.

Začetek leta 2007 je bil preveč rožnat, da bilo nadaljevali z takim tempom.

Sprememba v portfelju

Prenos sredstev:

Infond Energy v Infond BRIC;

Zaradi preurejanja portfelja sem se odločil, da sredstva iz Energy, prenesem v BRIC. Na prenos sredstev, je vplivala tudi sestava portfelja, ki pa je še vedno preveč naravnan v naftna podjetja. V svojem portfelju pa je še vedno zastopan sektor energetike in sicer preko sklada MP Energy ter KD Nova energija.
Zakaj BRIC, na dolgi zaradi hitro rastočega gospodarstva še vedno zanimiva zgodba, še posbej zanimiva za ponoven vložek ob večjih korekcijah. Predvsem, vložki ob večjih korekcijah so lahko odločilni za lep donos, končnega premoženja, saj če pogledamo kitajski indeks leta 2000 lahko ugotovimo, da je po korekciji, ki je trajala vse do sredine 2005, potreboval kitajski indeks skupno 6 let, da se je vrnil na prvotno raven, seveda pa je indek od sredine 2005 pa do konca 2007 zrastel za 300%. Torej nas zgodovina uči, da je potrebno za soliden zaslužek izkoristiti korekcije.

MP Global ter MP Teh v MP WATER;

Zaradi pričakovanja po korekciji ter zaradi ne doseženega porasta sem se odločil za prodajo ter prenos sredstev v MP WATER, kjer je pa zaradi še vedno okoli 60% denarja v portfelju sklada, po mojem mneju primerna naložba na dolgi rok, kajti sklad, ki ima več denarja v portfelju lahko korekcije izkoristi za ugodne nakupe. Prodana sklada sta sicer v letu dni pridelala v povprečju okoli 7%, kar je še vedno več kot vezava na banki.

Juhu korekcija je tu?

Korekcija, da ali ne; načeloma se za korekcijo smatra, ko indeks pade za cirka 10%, vendar glede na to, da so vsi trgi v rdečem ne samo trgi v razvoju, bi lahko rekli da govorimo o korekciji. Čas pa bo pokzal ali bo ta korekcija kratkoročna ali dolgoročna.

Nedvomno pa je korekcija dobrodošla, še posbej na razvijajočih se trgih, na to kaže tudi padec Kitajskega indeksa za cirka 9%, Brazilskega indeska za 6%, padec Indijskega indeksa v mesecu Februrar za 6%, ter Ruskega indeksa za 3%, ravno za ruski trg pa napovedujejo do konca leta rast za 17%.

Seveda tudi na razvitih trgih je vladalo rdeče obdobje in sicer padec indeksov DJ za 3%, Dax 3%, ATX 5%, pravtako so padali indeksi CAC, FTSE, NIKKEI...Seveda je bilo danes negativno tudi na slovenskem tržišku padec indeksa SBI 20 za 0,18%.

Kaj pa Balkan, če izključimo Slovenski borzni indeks, očitno še vedno vroča regija, na kateri se iz dneva v dan preliva več denarja, registracija prvega Srbskega vzajemnega sklada Delta prinaša samo dobre ter vzpodbudne novice za rast na balkanskih borzah. Očitno kljub skokoviti rasti balkanskih skladov v začetku leta, še vedno ta trg ni zrel za korekcijo, pa čeprav so delnice že kar pregrete. Očitno lahko govorimo, da balkasnka regija še ne pozna korekcij. Mogoče pa nas le čaka ponovitev Slovenske borzne pravljice, vse pa bo pokazal čas.

Električna energija

Sloveniji primankuje okoli 500 megavatov pasovne električne energije, čez okoli 10 let pa po ocenah ministerstva okoli 1000 megavatov pasovne električne energije. Na ministerstvu zatrjujejo, da takega primankljaja ni mogoče zagotoviti z obnovljivimi viri električne energije.

Osebno menim, da je zadevo mogoče izpeljati tudi brez dogradnje drugega bloka NEK. Predvsem iz stališča, da Slovenska vlada ne išče rešitev na področju obnovljivih virov energije, že ko pogledamo, da v Sloveniji, ni veternih elektraren, da je inštaliranih zelo malo PV sistemov, ki pa so zelo ne rentabilni, da zelo slabo izkoriščamo energijo, ki jo nam dajejo odlagališča, kjer pri razgradnji odpadkov nastaja metan, plin ki je primeren za proizvodnjo električne energije.

Predvidena cena drugega 1000 MW bloka NEK bi bila okoli 2 milijardi eurov.
PV sistem 1000 MW bi bil ocenjen na okoli 4 miljarde eurov.
Veteren sistem načrtovan za primorsko 195MW sitem okoli 200 milionov evrov, se pravi sitem velikosti 1000 MW, bi stal okoli 1 miljarde evrov, kar je ceneje od jederske energije, pa še škodljivih odpadkov ni, so pa stroški vzdrževanja večji, vedar to je potrebno vzeti v zakup, saj s časom in napretkom tehnologij bo tudi to bol ekonomično.

Predelava morske vode

V arabskem svetu je vodna industrija zaradi pomankanja pitnih virov zelo razvita. Sladko vodo pridobivajo z obdelavo morske vode.
Način predelave je zelo preprost:
-filtracija in odstrsnitev morskega živeža
-filtracija z klorom (uničenje vseh živih bakterij in mikro organizmov)
-destilacija (destilacija poteka pri temperaturi 500°C)
-destilacija poteka preko več prekatov
-na koncu sledi ponovno čiščenje z kloromin kloriranje vode
-taka voda se skladišči in transportira do uporabnikov

Stranski prodkut:
-lužnice (visoko koncentrirana slana voda, ki vsebuje tudi klor)

Energija za obdelavo:
-zemeljski plin (zaradi poceni energentov v arabskem svetu)

-veliko boljši način obdelave bi bil z pomočjo sončne energije

Prozorno ZLATO (VODA)

Voda, glavni vir življenja vendar pa jo premlo cenimo, čedalje več je vodnih virov onesnaženih, predvsem zaradi industrije in intenzivnega kmetijstva.
Zaradi vseh teh dejavnikov, pridobiva pomen čiste pitne vode, še posebj velik pomen ima pitna voda v arabskem puščavskem svetu. Seveda pa prav razvitost puščavske industrije pridobivanja sladke pitne vode, pomeni grožnjo morskemu eko sistemu. Namreč strasnski produkt pri pridobivanju 1 litra pitne sladke vode pomeni 5 litrov lužnic (visoko koncentrirane odpadne vode, ki vsebuje soli ter klor), strošek take proizvodnje vode je na primer zaradi poceni fosilnih energentov okoli 1 euro, poleg tega pa je voda brezplačna.
Zelo dober primer osnaževanja pitne vode se dogaja v razvijajočih se državah, velike težave na primer imajo Kitajska in Indija, predvsem zaradi hitre industrije, ki ne upošteva nobenih okoljevarstvenih zakonov.
Ves ta davek, ne upoštevanja varstva okolja, bo pomenil velik razvoj industrije, ki se ukvarja z problemom osnaževanja okolja. Zaradi tega bo po mojem menju naložba stoletja v hitro rastočo industrijo pridobivanja čiste vode ter učinkovito izrabo in obdelavo odpadkov, prav tako ima velik pomen pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov energije.

Naložbe stoletja:
-Voda
-Energija iz obnovljivih virov
-Učinkovita izraba in predelava odpadkov

Ugibanje, kaj bo v 2007 ? Bik ali medved?

Balkan
-še vedno relativno poceni, nove kotacije podjetij, relativno veliko denarja, posebej zanimiva zna biti Turčija

Neprimičnine REAL
-vedno zanimiva naložba, brez katere ne gre

USA
-zaradi zgodovisnke statistike o pozitivnem trendu pred volilnim letom

Zlato
-je v zagonu in lovu na nove rekorde (osebno si želim korekcije)

Kaj bo na slovenskem trgu? osebno stavim na ID-e (Maksima ID in NFD1), psihološko zna biti tudi znamiva Krka, če bodo razdelili na 10 delov, Luka koper postaja relativno draga, Gorenje mogoče zanimivo zaradi korekcije na surovinskem trgu, Aerodrom LJ mogoče zaradi špekulacije o prodaji oz. povezavi z kakšnem strateškem partnerjem.

EKOLOGIJA IN ENERGIJA

Od kar je bilo objavljeno pročilo, da je segrevanje ozračja resna zadeva ter, da je bela hiša prikrivala dejanske podatke, je na borzi obaziti izrazito rast borznih tečajev, podjetij, ki se ukvarjajo z pridobivanjem energije iz obnovljivih virov.

Avstrijska vlada je tudi objavila, da ne namerava izgradnje jederske elektrarne. Svoje potrebe nameravajo zadovoliti z energijo iz obnovljivih virov energije in sicer v prvi fazi do 40% celotne potrebe po el.energije.

Slovenska vlada, pa se v nasprotju z Avstrijsko vlado spogleduje z širjenjem jederske elektrarne Krško z dogradjo drugega bloka, vse to zaradi naraščajoče porabe električne energije. Ob enem pa še vedno ni rešen problem z jederskimi odpadki.
Osebno mnenje je, da bi se Slovenija morala zgledovati po državah, ki se lotevajo reševanja problema z električno energijo malo bolj odgovorno. V Sloveniji, država še vedno premalo, lahko rečemo, da z nič truda ne podpira projekte za spodbujanje k izgradnji sistemov za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov. Veliko več, bi morala storiti, pri urejanju dokumentacije, priključitve na el.omrežje, višje odkupne cene, zelo priporočjivo pa bi bilo, da bi taki sistemi saj v času dokler so ne konkurenčni bili oproščeni plačila davka, ter na ta način spodbudili posameznike, ki so pripravljeni vložiti v obnovljive vire energije. Na ta način bi država pridobila, potrebno količino električne energije, nova delovna mesta, čisto okolje brez dodatnih izpustov, zadovolstvo državljanov.

Sir Richard Branson ponuja 18,6 miljonov evrov za iznajdbo, kako zmanjšati količino oglikovega dioksida iz atmosfere...

Vse te informacije ter resna opozorila, so očitno spodbudila ljudi, da povečajo naložbe v tehnologije prijazne okolju, predvsem je viden dvig delnic podjetij, ki se ukvarjajo z obnovljivimi viri pridobivanja električne energije, predvsem je zelo zanimiv sektor, solarne celice.

cetifikat erix, v katerm so zastopana podjetja, ki se ukvarjajo z tehnologijo za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov je v 1.letu poskočil za skoraj 100%. Samo v mesecu januar je poskočil za 20%, medtem, ko certifikat v katerem so zastopana podjetja, ki se ukvarjajo z uranom samo 2%.

Zelo dobro se je odrezal tudi sklad KD NOVA ENERGIJA, samo v začetnem mesecu leta 2007 je poskočil za slabih 10%.

Tudi na področju vode se nekaj prebuja, kar je razvidno iz skladov tujih upravljalcev, kateri so zabeležili 1.letni donos v povprečju 20%, medtem ko je sklad MP-WATER.SI, dosegel samo v prvem mesecu leta 2007 donos 4%, od ustanovitve pred 2.mesecema pa skupaj 6%.

Vsi ti podatki, so očitno znak, da je čas, za vlaganje v okolju prijazne tehnologije, seveda se pričakujejo korekcije, vse večji pomen pa te tehnologije pridobivajo z višanjem cene naftnih derivatov, ter še vedno prevelike odvisnosti svetovnega gospodarstva od fosilnih goriv, katere pa so glavni krivec za globalno segrevanje.

globalno segrevanje v zavarovalništvu

Vse spremembe, ki smo jim priča v zadnjih letih so zagotvo plod, globalnega segrevanja, prevelike odvisnosti od fosilnih goriv, nemarnosti do okolja v katerem živimo ter požrešnost kapitalizma. Vse to pa močno vpliva na gospodarstvo, naravne katastrofe pomenijo za zavarovalnice manjši dobiček, ter večje premije pozavarovanj, posledično pa višje zavarovalne premije za zavarovance. Torej globalno segrevanje segreva tudi zavarovalniški sektor, ki mora plačevati miljardne odškodnine, katere pa so lahko za manjše zavarovlanice tudi usodne. Po vseh svetovnih katastrofah ne kaže prav nič lepe čase za zavarovlaništvo. Osebno upam, da do večjih katastrof ne bo prišlo, ter da bomo končno pričeli gledati naravo kot, nekaj nujnega za za preživetje, tako kot vodo, ki jo pijemo in zrak, ki ga dihamo.

Miljardna škoda orkana Kyrill 19.1.2007

Po objavi ocene o gmotni škodi, ki jo je povzročil okran Kyrill je znašala po oceni Nemškega združenja zavarovalnic 1. miljardo evrov. Zardi velike škode, ki jo je povzročil orkant Kyrill je tudi sledil padec na borzi padla je Allianz kot tudi pozavarovlanica Munich Re.
Prav iz stališča podnebnih sprememb se lahko vprašamo, kaj dobrega še čaka zavarovalniški trg, namreč velike katastrofe, lahko močno oslabijo ne samo zavarovlništvo ampak celotno gospodarstvo.

hojla